Simbolni sprehod v podporo najdaljšemu romanju za mir
Na železniški postaji v Sežani se na zadnji januarski dan zbere lepo število ljudi. Na ta dan se je v Finissteri v Španiji začelo 8.500 kilometrov dolgo romanje do Jeruzalema, Pohod miru (Peacewalk).
Potekal bo preko več držav po Evropi in Balkanu vse do Bližnjega vzhoda. 25. avgusta letos je prevideno, da pridejo v Ljubljano. Sobotnemu pohodu od Sežane do Občin so se pridružili organizatorji posameznih etap, pa tudi mnogi drugi podporniki miru, ki ne želijo biti le pasivni opazovalci kaotičnega sveta.
V soboto zadnjega januarja sem opazila, da gre mimo naše kraške vasi množica ljudi. Nekateri so okoli sebe ovili zastave z napisom Walk for Peace. Nekateri so v rokah nosili bele zastave z narisano ptico. Opazila sem sosedo, pomahala mi je in me vabila, naj se jim pridružim. V hišo sem skočila po dodatna oblačila, si napolnila žepe z mandlji in že sem bila med njimi.
»Kam gremo?« sem vprašala sosedo Patricijo, sicer iz Neaplja. Dela kot učiteljica na osnovni šoli čez mejo. »Na Opčine,« je povedala. »Lep sončen dan je, pravšnji za sprehod.« Pozneje sem slišala misel: če ne moreš več nič drugega – ne pomagati ne kaj pametnega predlagati – še vedno lahko hodiš.
Skupnost neznanih ljudi, ki se povezujejo
Simbolični pohod iz Sežane do Opčin je bil nekakšen simbolni uvod v balkansko etapo. Na poti pa veliko zanimivih obrazov. Mojo pozornost je takoj pritegnila poljska umetnica Wiktorija. V roki je imela papirnato zastavo z napisom: Naj noben otrok na svetu ne bo nikoli lačen. Odprta, prisrčna, pripravljena na pogovor. Pred tremi leti se je zaljubila v Slovenca in ostala. Oblečena je bila v oblačila, ki jih je sama ustvarila.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 10. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.