Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kronična mizoginija se je spet udobno namestila v slovenskem parlamentu. Dala noge na mizo, čez nos poškilila dol na občinstvo in začela postavljati stvari na pravo mesto.

Smo imeli pred časom enega, ki je tvital o »odsluženih prostitutkah«, tisti jih je – čez dolga leta – potem zaradi tega dobil po nosu in prav sladko je bilo. Ampak tudi grenko, ker je trajalo in trajalo, od 2016 do 2024, vmes je bila pa samo ena vlada, eno kratko obdobje, ko niso javno žalili žensk. Zdaj smo pa spet tam. Možakar, ki je branil onega, ki so se mu namesto novinark prikazovale prostitutke, je zdaj notranji minister, juhej. Si upam trditi, da v vseh teh letih nismo naredili nobenega kvalitativnega preskoka, niti preskokca ne. Še vedno do kolen brodimo po mizoginiji in toksični moškosti.

Politika

Malo gentlemanske kulture

In se je en tak znova spravil delat red, pardon, »postavit red«, kot pač on to razume – pokroviteljsko, arogantno in, poskusimo z novo besedo, huligansko. Se zdi, da predsednika parlamenta tam najbolj moti to, da ženske sploh govorijo. In se je v njihovem imenu opravičil. Ne vemo, komu ali zakaj. Vsekakor je bilo v igri neko »pocestniško« obnašanje. Dostojanstva, da bi vzel besede nazaj, ni premogel. Ker da je, je utemeljil, »opravičilo za opravičilo oksimoron«. Eeee … ni. Če smem pojasniti, oksimoron ali bistroumni nesmisel sta dva pojma v medsebojnem protislovju, na primer »glasna tišina« ali »pošten goljuf« ali morda »resnicoljubna Resni.ca«. Opravičilo za opravičilo je pa takrat, ko spoznaš, da si ga pri domnevnem opravičevanju polomil, in se potem opravičiš za to. Bi bilo tokrat na mestu. Pa uporaba slovarja tujk tudi. Mimogrede, 13. julija slavimo dan oksimorona.

Mu je pa le moral enkrat skozi možgane poblisniti tisti »dolg jezik, kratka pamet«, in je poskušal narediti korakec nazaj, rekoč da je on mislil klateže, ne pocestnic. Ampak glejte, tule je problem: nekdo, ki tolče tako uborno slovenščino, ne more verodostojno razpravljati o tančinah semantike – če v ihti iščeš izhod iz zavožene situacije in pri tem iz slovarja privlečeš obskuren pomen besede, ki danes pomeni nekaj povsem drugega, te to ne bo spravilo iz zagate. No, njega vsekakor ni.

Mizoginija ni diagnoza, je pa zelo trdoživa osebnostna lastnost. Ampak ni vse črno, v parlamentu in okolici imamo ženske, ki govorijo! Razmišljajo! Ukrepajo! In ugriznejo nazaj. So sklenile, da ga bodo tožile. Predvidevam, da bo vse skupaj, kot vemo iz izkušenj, grenko-sladko. In ja, to je oksimoron.

revija Jana