Eugenija Carl pred referendumom: Ne gre samo za RTV-prispevek
Eugenija Carl pred referendumom o RTV-prispevku opozarja, da po njenem ne gre le za denar, temveč tudi za zaupanje v novinarstvo in preverjene informacije.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekdanja Slovenka leta Eugenija Carl je ena tistih novinark, ki svojih besed nikoli ne zavija v celofan. Dolgoletna televizijska novinarka in dopisnica, znana po neizprosnih vprašanjih, ostrih komentarjih in glasnem zagovarjanju novinarske neodvisnosti, tudi ob bližajočem se referendumu o RTV-prispevku ne skriva svojih stališč. V času, ko se javni prostor utaplja v poplavi dezinformacij, političnih pritiskov in glasnih mnenj z družbenih omrežij, opozarja, da referendum presega zgolj vprašanje financiranja javnega servisa. Zanj vidi veliko širši pomen: kot preizkus zaupanja v preverjene informacije, profesionalno novinarstvo in demokratično družbo.
Pogosto opozarjate na pomen močnega in neodvisnega novinarstva. Ali referendum razumete tudi kot odločanje o tem, koliko vrednosti kot družba pripisujemo preverjenim informacijam? Kako ga doživljate?
Tega referenduma me je strah. Ne samo zaradi RTV, temveč tudi zaradi družbe nasploh. Že zdaj lahko spremljamo skrb zbujajoč pretok informacij, ki se krčijo na osi lažne novice – politična (ideološka) – ekonomska propaganda. Poskusi politizacije tiskanih medijev, televizije in radia se dnevno odvijajo pred našimi očmi. »Virus« Steva Bannona (»preplavimo prostor z neresnicami«, op. a.) je okužil tudi naš prostor. Bombardiranje z ideološko politično propagando, da jo javnost komaj golta, če jo sploh, in nato tudi hitro izpljune. Ker prihaja nova nesnaga. Pozabljeno, gremo naprej.
Nove katastrofične, lažne, prirejene novice, spini ... V tem vzdušju je še kako pomembno imeti dostop do verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih podajajo profesionalni novinarji, zavezani spoštovanju temeljnih novinarskih načel. Zato je referendum tudi to: ločnica med bannonizacijo (besedo uporabljam kot sinonim za vse vrste in vse geografske koordinate ideoloških in drugih strategij vplivanja na možgane javnosti) in čisto, na dejstvih temelječo informacijo. Rezultat bo odličen lakmusov papir, kako kot družba vrednotimo informacijo in komu glede nje zaupamo. Bo pokazatelj, ali je javnost na strani lažnivih političnih propagandistov, anonimnih, usmerjenih trolov s tipkovnice družbenih omrežij, plačanih mrež sejalcev lažnih vsebin in komentarjev ... ali zrela, demokratična družba z lastnim razumom in trezno presojo, ki ji jo pomaga oblikovati dober informacijski servis.
RTV Slovenija je v zadnjih letih prestala številne preizkušnje. Kaj vas danes med sodelavci najbolj navdaja z upanjem in kaj vas skrbi?
Videli smo že vseh barv polen, ki so letela v šipe na Kolodvorski, in se še vedno optimistično smehljamo. Rinemo naprej. Jahamo na kodeksu, ko nam ga poskušajo rezati na koščke. Branimo avtonomijo, ko hočejo RTV spremeniti v vladni zvočnik. Kaj drugega pa se skriva za namero o ukinitvi prispevka in financiranju iz proračuna? Večja finančna transparentnost? Ah, seveda. Nič drugega kot nadzor nad programom in krojenje po lastnih »modnih« smernicah. Od televizije do radijskih otroških lahkonočnic. Skrbi me, da bodo vse to, kar so naši predhodniki gradili in kar gradimo mi, postopoma ali pa na hitro uničili. Kot srednjeveški inkvizitorji. Skrbi me tudi brezsramno, servilno povezovanje/sodelovanje nekaterih mojih kolegov s centri politične, gospodarske moči, celo z genocidnim režimom. Jim je res krvavo (!) potrebna taka kariera?
Če za trenutek odmislite novinarsko distanco in spregovorite kot državljanka: kaj za vas pomeni ta referendum in kaj bi bil po vašem mnenju največji izziv za RTV Slovenija, če ne bi uspel?
Eroziji proračuna bo zagotovo sledila politična fizioterapija globokega upogiba hrbta javnega servisa pod težo propagande. Kako vidim programe, če se bo to zgodilo? Saj smo že bili priča poskusom, vsi se še spomnimo, mar ne!? Predstavniki vlade in njihove oprode bodo verjetno kot stalni gostje lahko govorili brez časovne omejitve in po možnosti brez soočanja z nasprotnimi vprašanji. Samo poglejte Italijo. RAI, poročanje o notranji politiki. Zvočnik. Zunanja politika. Zvočnik. O Gazi. Zgrozili se boste. Netanjahu je praktično ljubitelj in rešitelj Palestincev. Kar poslušajte njihovega dopisnika. Z neprebojnim jopičem in logotipom nacionalke, ki se je je prijelo ime TV Meloni, o genocidu, ki ga prikladno poimenuje nesoglasje, konflikt ..., laže sodržavljanom, da je jasno vsakemu petletniku. Njihov nacionalni radio? Če se profesionalni radijski voditelji uprejo, jih pripeljejo od zunaj, da pojejo po pričakovanjih in zahtevah oblastnega režima. Bomo tudi pri nas politične shode predvajali kar v celoti, s kratkim uvodom in brez novinarskega posredovanja? Upam, da vse to, dragi bralci, ni vaša predstava o javni radioteleviziji.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.