Shutterstock

Legenda pravi, da je bog ob delitvi sveta med narode Slovencu skoraj nerad odmeril najlepši kotiček, ki ga je sicer hranil zase. Danes so krasote raja pod Alpami povečini sicer v lasti države, vendar za marsikatero med njimi vstopnino pobirajo zasebna društva, ki v zameno skrbijo za vzdrževanje, varnost in logistiko. Zdaj želi država temu narediti konec, obenem pa se s Katoliško cerkvijo na sodišču bori za lastništvo nekaterih ključnih znamenitosti Triglavskega narodnega parka.

Blejski vintgar je slikovita rečna soteska, ki je bila dolga tisočletja skrita človeškim očem; šele leta 1891 sta vanjo po naključju zašla tedanji župan kraja Gorje Jakob Žumer in kartograf Benedikt Lergetporer. Prizori, na katere sta naletela sledeč strugi neukrotljive reke Radovne, izdolbene med mogočnim skalovjem, so ju navdušili do te mere, da sta se odločila, da bosta sotesko odprla za ves svet – dve leti pozneje je bil vintgar opremljen s pešpotjo, mostovi in galerijami ter tako urejen za oglede. Zaradi svoje posebne lepote je soteska kmalu obveljala za eno izmed znamenitosti Slovenije, razglašena je bila tudi za naravni spomenik.

Shutterstock

Turizem

Vas v Sloveniji, v kateri so samozadostni sredi divjega kočevskega gozda

Več kot 130 let po naključnem odkritju se tako v Blejski vintgar zgrinjajo množice obiskovalcev; vsako leto si ga v povprečju ogleda okoli 300.000 ljudi. A ne zastonj – vstopnina za odraslo osebo znaša 15 evrov, za otroka od tretjega leta naprej pa pet evrov. Izkupiček se steka na račun Turističnega društva Gorje, ki je v letu 2024 tako ustvarilo 3,7 milijona evrov prihodkov, od katerih je na koncu po vseh investicijah in stroških ostalo 425.000 evrov čistega dobička. Le manjši del denarja, ki so ga v vintgarju pustili turisti, pristane pri občinah Gorje, Bled in Jesenice, ki imajo v lasti večino zemljišč v soteski. Omenjeno turistično društvo je namreč v lasti zasebnikov.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.