Daniela Čeligoj, arhiv DarkaŠtembergerja

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Veliki Snežnik je s 1.796 metri nadmorske višine najvišji vrh kraške planote Snežnik, ki očara z mogočnimi površinami strnjenega gozda. V lepem vremenu se z njega odpirajo veličastni razgledi na vrhove Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, proti jugu pa na Kvarner z otoki. Veliki Snežnik je botanični rezervat z murkami, lilijami, sviščem in planikami, ki jih je vsako leto več, in zato pravi cvetoči gorski raj za planince. Obenem je dom medvedov, volkov in risov, ki pa se človeku po navadi raje umaknejo. Na tamkajšnji koči Draga Karolina, priljubljeni med pohodniki, je oskrbnik Darko Štemberger z družino.

Od Ilirske Bistrice se asfaltirana cesta vije in vzpenja vse do planinskega doma na Sviščakih na 1.242 metrih nadmorske višine, ki je v objemu prostranih snežniških gozdov, zahodno od Snežnika. Ob njem lahko parkiramo. Pohodniška pešpot se od tam najprej vzpenja po lepem bukovem gozdu, zadnji del pa po stezici med borovci in ruševjem, vse do idiličnega vrha Velikega Snežnika, najvišje nealpske gore v Sloveniji. Od Sviščakov do koče Draga Karolina na Velikem Snežniku je približno dve uri hoje. A to je le ena od možnih poti nanj.

Daniela Čeligoj, arhiv DarkaŠtembergerja

Vrt

Največja učilnica na prostem: Botanični biser trmastega vrtnarja

»Snežnik me je očaral že v otroštvu, ko sem s starši preživljal vikende v teh prostranih gozdovih. Kmalu potem sem se pridružil radioamaterjem, ki imajo tekmovalne prostore v koči Draga Karolina na Velikem Snežniku. Tako sem na njem kot radioamater preživel veliko časa. Že takrat so me prevzeli razgledi na vse strani. Pozneje sem tudi kot gozdar veliko časa preživel v snežniških gozdovih in spoznal vse ceste, stezice ter brezpotja okoli njega,« pojasnjuje Darko Štemberger, ki je danes z ženo in hčerkama oskrbnik Drage Karoline. Do nedavnega je bil tudi voznik šolskega kombija, zdaj pa se posveča samo precej zahtevnemu oskrbništvu te priljubljene planinske koče. Kadar so z družino v dolini, pa se ukvarjajo z laserskim graviranjam.

Vse prinesejo v nahrbtniku

Na Velikem Snežniku so, še preden so prevzeli oskrbništvo koče, preživeli veliko časa. »Še posebej med epidemijo, takrat je ta vrh tudi ženi in hčerkama zlezel pod kožo. Ko se je leta 2022 prejšnji oskrbnik odločil, da zapušča kočo, smo se z družino hitro odločili, da bo njeno oskrbovanje za nas zanimiv izziv. Zavedali smo se, da nas s tem čaka velika sprememba, torej popolnoma drugačen način življenja, kot smo ga bili vajeni. Nam pa brez pomoči krasnih pomočnikov in nosačev to ne bi uspelo. Vse, kar lahko ponudimo, v nahrbtnikih prinesejo prostovoljci. Na Velikem Snežniku zdaj preživimo skoraj vse vikende v letu, le pozimi si kak konec tedna, ko je vreme slabo, privoščimo oddih. Poleti smo na gori vse dni od 15. julija do konca avgusta. V koči nam dela nikoli ne zmanjka. Poskrbeti je treba za vodo, elektriko, nabavo in čiščenje. Rešimo tudi kakšno težavo pri opremi pohodnikov, svetujemo glede okoliških poti in ljudi opozorimo na vreme. Poleg tega skrbimo, da gostje niso lačni in žejni.«

Vreme se hitro menja

Ker torej na Velikem Snežniku, ki je najvišja gora Notranjske, preživijo veliko časa, zelo dobro poznajo naravne in vremenske razmere na njem. »Snežnik spada v Dinarsko gorovje. Ker je osamelec, kar pomeni, da devetdeset kilometrov okoli njega ni višjega hriba, je vremensko zelo izpostavljen. Poleg tega je na ostri ločnici med mediteranskim in celinskim podnebjem, kar vpliva na hitro in pogosto menjavo vremena ter močne vetrove. Kljub podnebnim spremembam, zaradi katerih naj bi se podnebje segrevalo, so na Snežniku zime še vedno zelo mrzle, vetrovne in zelo zasnežene. Letos se je sneg obdržal še pozno v pomlad. Poletja pa niso veliko toplejša, kot so bila v preteklosti. Ob poletnih nevihtah je nevarno na vsakem hribu, pa tudi v dolini. A na Snežniku še toliko bolj, ker smo vendarle bolj izpostavljeni strelam, predvsem pa daleč od zavetja, če nas nevihtno vreme ujame sredi poti.«

Daniela Čeligoj, arhiv DarkaŠtembergerja

Spremljajte vremensko napoved! 

Kljub temu kočo obišče veliko pohodnikov in planincev, vendar ni takšne gneče kot v Alpah. »Snežnik je priljubljen, ker so vse poti nanj v poletnem času lahke in varne. V zimskih razmerah pa to ne velja vedno. Ob slabem vremenu ali s slabo opremo je vzpon nanj lahko zelo zahteven. Priljubljen je tudi zaradi razgledov, ki so najlepši pozno jeseni in pozimi, trenutno pa je zelo zanimiv zaradi botanike. Vzpon nanj traja različno, od uro in pol pa do štiri ure, odvisno od izhodišča. Najbolj priljubljeno izhodišče so Sviščaki, od tam je pot tudi najkrajša.«

Turizem

Smaragdna pravljica: Izlet po biserih doline Soče

Planik je čedalje več

Veliki Snežnik je čudovit, edinstven botanični rezervat, kjer lahko poleti občudujemo raznoliko cvetoče rastlinje. »Že leta 1964 sta občini Ilirska Bistrica in Cerknica vrh Snežnika zaradi biotske raznovrstnosti razglasili za botanični rezervat. To pomeni, da so od gozdne meje naprej zaščitene vse rastline. Še posebej je zanimiv za botanike, ker tukaj uspevajo tako dinarske kot alpske rastlinske vrste. Za planince so najzanimivejše murke, lilije, svišč, travnolistna vrčica, Zoisova zvončica in seveda planike, ki jih je na srečo vsako leto več.«

Snežnik s prostranimi gozdovi je tudi območje velikih divjih zveri, medveda, risa in volka. »Ti resda živijo v tukajšnjih gozdovih, vendar so zelo plahi, previdni in se človeku umaknejo. Edina možnost, da jih srečamo, je ta, da jih z avtom presenetimo. Tudi sam sem jih kot oskrbnik srečal le takrat, ko sem bil v avtomobilu in sem jih videl skozi avtomobilsko steklo, pa še to le nekajkrat. Velikokrat pa vidimo njihove sledi, predvsem pozimi v snegu.«

Daniela Čeligoj, arhiv DarkaŠtembergerja

Krasni razgledi

Pogled z Velikega Snežnika ob lepem vremenu sega vse do italijanskih Dolomitov, kjer kraljuje gora Antelao. Julijske Alpe s Triglavom gledajo skozi okno koče, Kamniško-Savinjske Alpe pa so kot na dlani. Podnevi vidijo ladje v Kvarnerskem zalivu, ponoči pa lučke vse od Cresa, Krka, zunanjih Kvarnerskih otokov do Istre. Ob sončnem zahodu in dobri vidljivosti čez Kvarnerski zaliv gledajo obrise južnih Apeninov, Monte Romero in gorovje Monte Sibilini, ki so od Snežnika oddaljeni kar 300 kilometrov. Na jugovzhodu pa se včasih pokažejo tudi hribi v Bosni in Hercegovini, gora Velika Manjača in okolica.

Kuhajo na štedilniku na drva

Posebnost koče Draga Karolina na Velikem Snežniku je, da jo oskrbujejo izključno z nahrbtnikom. »Vse, kar imamo v ponudbi, prinesejo naši nosači. To je tradicija koče, ki traja že več kot 40 let. Planincem poleg klasične jote in jabolčnega zavitka ponudimo njoke z golažem ali gorgonzolo. Občasno skuhamo veganski ričet. Pripravljamo tudi več vrst primorskih štrukljev, ki so drugačni od gorenjskih, saj so narejeni iz kvašenega testa. Skuhamo jih na Snežniku, na štedilniku na drva, tako kot vso drugo hrano. Trenutno imamo v ponudbi borovničeve, skutne in orehove, okuse pa sezonsko prilagajamo. Poleg hrane planincem ponujamo prenočišča v skupnih ležiščih, prostora je za 20 ljudi.«

Izgubljeni pohodnik 

Nedavno so mediji poročali o pogrešanem pohodniku, ki se je odpravil na pohod na Snežnik in so ga v obsežni iskalni akciji štiri dni množično iskali na širšem območju snežniškega pogorja. K sreči se je vse dobro izšlo. »Nesrečni pohodnik je želel po drugi, neoznačeni poti in je zato, žal, zašel. Z veliko vztrajnosti, poguma in tudi nekaj sreče se je utrujen in dehidriran četrti dan sam prebil do naše koče. Zelo pomembno je poznati in upoštevati markacije na poti, slediti označenim potem in imeti s seboj dovolj vode ter polno baterijo na telefonu.«

revija Jana

Daniela Čeligoj, arhiv DarkaŠtembergerja