Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 6 min.

Kdo bo delal: ali sploh zmoremo brez tujcev?


Sonja Grizila
15. 9. 2026, 05.07
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Politika tujcem postavlja vse več ovir, delodajalci pa jih vabijo. Bi slovensko gospodarstvo brez tujih delavcev sploh še zmoglo?

tujci (3)shutter.jpg
Shutterstock
Evropa je ujeta med strahom pred tujci in realnostjo.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nostradamus je v svojih dvoumnih prerokbah napovedal, da bodo v tem stoletju »kamele pile vodo iz Rena«. Kar si razlagamo vsaj na dva načina: da se bodo zaradi suše kamele prisiljene preseliti na sever oziroma – da bodo Evropo preplavili muslimani, ki bodo s seboj pripeljali kamele. Letos je bil Ren rekordno nizek, no, za kamele bi še bilo dovolj vode, v EU pa živi več kot 30 milijonov tujcev iz tretjih držav, ki so večinoma res muslimani. Skrajna desničarska (protimigrantska) stranka AfD je na Saškem premočno zmagala, naša koalicija pripravlja ostre ukrepe proti tujim delavcem, ampak  ali Evropa – vključno z nami – sploh zmore preživeti brez tujcev?

Zgodba iz zamejstva

 Konec tisočletja sem živela v Trstu, v bližini Terezijanske četrti, kjer je ponoči mrgolelo temnopoltih prostitutk. Mladi temnopolti fantje so podnevi prodajali po ulicah drobnarije in prosjačili. Živeli so v podrtijah v starem, zapuščenem delu mesta in vedelo se je, da jih je pripeljala mafija in da se odkupijo v približno štirih letih, potem jih je spustila iz krempljev in so lahko šli drugam. Nekaj mladih zamejskih rojakov s Križa je skupino nesrečnežev vzelo pod svoje okrilje, naučili so jih italijansko in jim pomagali okrog dokumentov, da so se hitreje znašli. V bistvu so državi pokazali, kaj je njena dolžnost.  

Ob Velikem kanalu sta bili takrat dve restavraciji, natakarji so bili povečini z juga Italije. Danes je ob kanalu nešteto bifejev in restavracij, mladi natakarji so praviloma temnopolti. Z odličnim znanjem italijanščine, pa tudi angleščine. Domnevam, da so potomci tistih nesrečnikov, ki so se pred četrt stoletja klatili po ulicah. 

Pa še to. Elba pred tremi leti. Turistična organizacija, ki nas je peljala tja, je imela pogodbo z družinskim hotelom, lastnik je bil bel, žena in tašča, ki sta posel vodili, pa temnopolti. In trije otroci tudi. Precej pogost pojav, so pojasnjevali domačini. Mlada dekleta iščejo srečo na celini, fantje, lastniki vinogradov in turističnih objektov, pa si poiščejo tujko, če nočejo ostati sami. 

Preberite še

Kdo bo še prišel? 

V medresorskem usklajevanju je novela zakona o tujcih, ki spreminja položaj tujih delavcev, ki niso iz EU, in njihovih družin. Gre torej za ljudi, ki so v Sloveniji zakonito, torej jih niso polovili, ko so tavali po gozdovih, in stlačili v azilne domove, kjer (praviloma neuspešno) prosjačijo za azil. Zakon torej spreminja odnos do delavcev, ki jih k nam pripeljejo podjetja in zaposlitvene agencije in ki so doslej imeli po letu dni bivanja pravico do združevanja družine. Novela predvideva, da bodo tujci smeli pripeljati ožje družinske člane šele po treh letih, za združitev bodo morali zaslužiti dvakrat več kot zdaj, sami si bodo morali plačevati tečaje slovenščine, pa tudi izpite, precej se bo zapletel študij tujih študentov. Skratka, država jim očitno dopoveduje, naj se čim prej spokajo, od koder so prišli, gospodarstvo pa jih vabi, ker brez njih ne zmore. Pa to še ni vse – Janševa vlada grozi, da bo oslabila sindikate s tem, da delodajalcem ne bo več treba od plač odtegovati članarine, namiguje se tudi, da namerava onemogočiti Delavsko svetovalnico, ki ščiti tudi tuje delavce.

Gospodarstveniki, ki so nad mnogimi ukrepi zdajšnje vlade navdušeni (nižanje davkov, privatizacija zdravstva in šolstva, nižanje cen energentov za posamične dejavnosti …), zajemajo sapo: kje, za božjo voljo, pa bodo dobili delovno silo? Kje bo, recimo, ena najhitreje gospodarsko rastočih občin – Ajdovščina – našla delavce za številne dejavnosti, ki se množijo vsako leto? Domačinov pač je, kolikor jih je. Jasno je, da bodo šli ljudje, ki zaradi različnih razlogov morajo iskati delo v tujini, tja, kjer bodo več zaslužili, kjer bodo lahko živeli s svojimi bližnjimi in kjer bodo zaščiteni, ne pa v tako zarukani državi, kot postaja Slovenija. Precej jasno je, da vlada ni spravila na okope le sindikatov, temveč tudi delodajalce.

Ne sanjajte o povečani rodnosti

Slovenka rodi 1,52 otroka in je precej nad povprečjem EU z 1,34 otroka na žensko, za preprosto obnovo prebivalstva pa bi bila ta številka 2,1. Že zdaj rodijo vsakega četrtega otroka v EU ženske iz tretjih držav, hvala bogu, sicer se bo starajoča se Evropa sesula. Podatek, da se bo moralo v Slovenijo do leta 2100 priseliti več kot 600.000 tujcev, da bomo ostali v obsegu, kot smo, in da bomo ekonomsko preživeli – tako pač trdi znanost – bo najbrž hudo potrl desničarske domoljube.

azijski delavcinaslovna.jpg
Shutterstock
Tujce omejujemo, gospodarstvo pa jih nujno potrebuje. Kdo bo delal, če jim Evropa zapre vrata?

Imajo kakšno drugo rešitev? Seveda ne. Obljube o zastonj vrtcih, poceni najemnih stanovanjih za mlade družine, daljših porodniških dopustih in darilih za novorojence večine žensk pač ne bodo prepričale, da bi se posvetile predvsem rojevanju. Ženske smo namreč po hudih bojih dobile potrditev, da nismo samo drugi, šibkejši in ranljivejši del človeka, ampak samostojne osebnosti, ki lahko uresničijo svoje sanje in ne le tistega, kar se pričakuje od nas: da bi imele, na primer, čim več otrok in urejeno gospodinjstvo, ki ne bo potrebovalo pomoči države. Ali nekaj takšnega. Tega filma niti Evropa niti druge razvite države ne bodo več videle. In, zanimivo, tudi tujke iz revnejših držav, ki se priselijo v razvita okolja, praviloma  nimajo veliko otrok.

Kaj, hudiča, je domoljubje?

Desničarji pri svojih volivcih brenkajo na domoljubje, ki vsebuje predvsem »naše, slovensko, tradicionalno, katoliško« in še kaj bi se našlo. Tujci s svojimi navadami, veroizpovedmi, pa tudi videzom slovensko idilo vsekakor motijo, zato je zaželeno, da ostanejo pri nas samo tako dolgo, dokler jih potrebujemo, po možnosti brez družin. Zanimivo je, da mnogi nimajo nobenih izkušenj s tujci, predsodki pa vseeno so. Spomnim se takrat že hudo postaranega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, kako je rohnel, ko so v Piranu izvolili za župana temnopoltega zdravnika Petra Bossmana, ostal je dva mandata. Mar nimamo svojega človeka, se je jezil Pahor.

Ampak kdo za vraga je »naš« človek? Slovenci smo učinkoviti asimilatorji, skozi zgodovino smo uspešno pretopili nemške drvarje pa tudi nekaj gospode je bilo vmes, francoske vojake, ruske begunce, Uskoke, južne brate in še kaj bi se jih našlo, o tem navsezadnje priča tudi bogata paleta priimkov. Naši nacionalisti so zelo pikri, ko brskajo po rodovnikih ljudi, ki jim niso po godu. Saj se menda spomnimo, kako so poudarjali dekliški priimek Spomenke Hribar, ko je napisala tekst Zaustavite desnico!, češ da je Srbkinja. In kaj se čutita prelepi dvojčici Irena in Leticia Yebuah, s temnopoltim očetom in slovensko mamo? Večkrat sta povedali, da sta Slovenki, da je njuna himna Zdravljica, imata pa tudi svojo afriško plat. Mimogrede, Irena je preteklo nedeljo pretekla maraton in na posamičnih postajah pela operne arije, zbrani denar pa namenja botrstvu v kulturi, torej mladim umetnikom začetnikom. Bi lahko naredila še kaj bolj domoljubnega?

Šla bosta domov

 Tisto, kar bi moralo skrbeti naše domoljubne politike, so razmere, v kakršne vabijo tuje delavce. Ker seveda vedo, da brez njih ne zmoremo, bi morala zakonodaja in strog nadzor preprečiti raznim domačim in tujim agencijam, da z delavci ravnajo kot s sužnji (se je že zgodilo), jih preprodajajo in jim svoje pretirano drage provizije trgajo od zaslužka. Da, skratka, delujejo kot nekdanja tržaška mafija.

Mnogi podjetniki imajo sicer poštene namene, recimo obrtnik, ki je šel v Bosno in tam pregovoril vodovodnega inštalaterja, da se je z družino preselil v Slovenijo in delal zanj. Hči se še šola, sin ima enak poklic kot oče, postarani obrtnik pa pravi, da jima bo prepustil delavnico, ko bo šel v pokoj. A žal ne bodo ostali v Sloveniji, doma v Bosni si je družina zgradila hišo in vsako leto komaj čaka na dopust, da gredo tja. Nikar si ne domišljajmo, da je Slovenija obljubljena dežela, se bo treba kar potruditi, da bomo prijetne in pridne ljudi, kot je omenjena družina, obdržali.

01_nasl_37.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!
jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.