Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ljupka Vrteva je inženirka strojništva, ki je svojo izobraževalno pot začela v Makedoniji, nato pa študirala na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, smer energetsko strojništvo. Že med študijem in pozneje pri delu si je največ izkušenj nabrala na področju ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb. Za njo je  zelo intenzivno obdobje, ko je poleg službe imela še veliko delavnic z mladimi in obveznosti zaradi naziva inženirka leta 2023, pred kratkim pa je bila uvrščena med dvanajst izbranih inženirk na svetu v okviru mednarodnega izbora Women Engineers You Should Know – 2026, ki ga pripravlja Society of Women Engineers (SWE), največje svetovno združenje žensk v inženirstvu.

Zdravje

Vročina je lahko nevarna

Ste kot inženirka blaženi ali osamljeni med moškimi?

Inženirstvo velja za moško stroko, ker je ostal neki stereotip, da je to bolj umazan poklic. Ampak danes ni več tako. Časi se spreminjajo, tehnologija se razvija in tudi poklici, ki so nekoč veljali za bolj umazane, postajajo oziroma so že primerni tudi za ženski spol. Seveda je to razmerje slabše, kot bi lahko bilo, prav zaradi stereotipov. Ampak vedno več punc je tudi v strojništvu in na splošno v inženirstvu. Želimo si ravnotežja ter mešane skupine žensk in moških, saj vsak spol prinese drugačen pogled, svežino, ideje in poglede na rešitve. Ko sem študirala, je bilo bistveno manj žensk, zdaj pa se to število izboljšuje. Delamo na tem, da jih bo čim več.

Ukvarjate se z ogrevanjem in hlajenjem. Se strinjate, da se ta problem v veliki meri začne že pri gradnji?

Zame je največji problem, da poskušamo v objekte vgraditi čim cenejše materiale in opremo. Več pozornosti namenjamo videzu kot funkcionalnosti. Pogosto dajemo prednost velikosti in videzu objekta, medtem ko so uporabnost, učinkovitost in dolgoročna vrednost v ozadju. Namesto da bi se osredotočili na to, kako bo objekt deloval in služil uporabnikom v prihodnjih letih, nam je pomembneje, kakšen bo videti.

Kje ne smemo varčevati, ko gre za gradnjo ali obnovo?

Najprej pri strokovnjakih, ki dajejo rešitve. Na trgu jih je ogromno – tako tistih, ki res imajo znanje in lahko naredijo dobre rešitve, kot tudi takih, ki »kar nekaj« svetujejo. Pri novogradnji ali prenovi poiščite osebo, ki ima res dobro znanje na tem področju, in pri tem ne varčujte. Pozanimajte se, kdo je res dober, saj vam bo to prihranilo poznejše obžalovanje. Strokovnjak natančno optimizira sisteme za ogrevanje, prezračevanje ali hlajenje. To pomeni, da sistem ne bo premajhen, prav tako pa ne sme biti prevelik. Strokovnjak je dolžan natančno določiti, kakšni viri so potrebni za točno določeno stavbo. Pogosto se namreč dogaja, da ljudje pridejo in določijo stvari čez palec, češ če deluje pri enem objektu, bo še pri drugem. A vsak objekt je svoj lastni projekt, kot človek. Pri zdravniku ne dobimo vsi enake diagnoze in enake terapije. Enako je pri objektih. Pomembna je lega, gradnja, vgrajeni materiali. Vse to je treba upoštevati pri načrtovanju sistemov v objektu.

To poletje se je začelo s hudim vročinskim valom. Kaj svetujete, da se bomo lažje ohladili?

Tu imamo težavo. Poletja niso več kot nekoč. Tisti, ki smo že živeli pred 20 ali 30 leti, se spomnimo, da smo v otroštvu imeli prehodna obdobja, zdaj pa jih ni. Očitno je, da se nekaj spreminja. Naši sistemi so načrtovani za razmere, kakršne smo imeli pred nekaj leti. Te se spreminjajo, poletno obdobje se podaljšuje in čedalje bolj potrebujemo tudi hlajenje. Najpomembnejši ukrep je, da ponoči odpremo okna in prezračimo, saj takrat poteka pasivno, naravno hlajenje. Ko ponoči odpremo okna, akumuliramo hlad v konstrukcijo objekta. Ta temperatura se v prostoru čez dan pozna za stopinjo ali dve, odvisno od noči. To je majhen ukrep, ampak ima bistven vpliv na to, kakšna bo temperatura, in posledično na rabo energije v stavbi.

Kaj pa svetujete glede klimatskih naprav?

Najpomembneje je, da klima deluje v konstantnem območju. Da imamo, na primer, stalno nastavljeno temperaturo na 24 °C. Če klimo nastavimo na 18 °C, bomo prostor hitro ohladili do te točke, a imamo bistveno večjo rabo energije. Če pustimo, da deluje v zmernejšem območju, je to bistveno bolje. Tudi če podaljšamo čas delovanja – namesto da bi hladili pet ur, hladimo sedem ur pri višji nastavljeni temperaturi – bomo še vedno porabili manj energije. Tudi udobje v prostoru bo večje, kot če bi najprej nastavili na najnižjo temperaturo in jo nato prilagajali.

Vreme

Vročina postaja nevarna: čas je za ukrepanje

Kakšno senčenje je najučinkovitejše?

Senčenje je zelo pomembno. Kakršnokoli že je, je dobrodošlo. Samo ne smemo pozabiti nanj! Ponavadi se zjutraj odpravimo v službo in imamo rolete ali zavese dvignjene. Ne smemo pozabiti, da se bo čez dan sonce obrnilo in bo svetloba ter s tem toplota prišla v prostor. Zato je pomembno, da čez dan prostor zasenčimo. S tem obdržimo nižjo temperaturo v njem. Ta temperatura je lahko za stopinjo ali dve nižja, v določenih primerih tudi občutno več, kot če bi imeli okna odgrnjena oziroma ne bi uporabljali senčil. Senčila in pasivno hlajenje čez noč ogromno prispevajo k temu, da znižamo temperaturo v prostoru.

Shutterstock

Kakšna senčila pa so najboljša?

Čim manj svetlobe oziroma toplote prepuščajo, tem bolje. Na trgu so različna senčila in vsako ima certifikate, ki kažejo, kakšen je prehod toplote iz zunanjega v notranje okolje. Trg je ogromen, proizvajalcev je veliko, zato je treba k strokovnjakom, ki imajo znanje in izkušnje, da vam natančno določijo, kaj je najboljše za vašo stavbo. Če so neka senčila draga in zelo dobra, ni nujno, da hiša ali objekt potrebuje točno taka.

Kako pa naj izberemo klimo?

Naprave imajo različno moč. Vsak objekt ima različne potrebe in zahteva različne moči. Mnogi se za nakup odločijo, ker pri sosedu to izvrstno deluje. A to ne pomeni, da bo enaka klima delovala popolno tudi v našem objektu! Zelo pomembno je, za kakšen objekt gre, za kakšno površino in za kakšne toplotne obremenitve. Ni vseeno, če imamo doma dve televiziji ali še dva računalnika, ali pa skupni prostor, kjer je zraven kuhinja, v kateri se ustvarja dodatna toplota. Vse to moramo upoštevati. Glede tehnologije so si z vidika kakovosti vse naprave v Evropi bolj ali manj podobne, z minimalnimi odstopanji, saj ne morejo na naš trg, če ne ustrezajo EU-standardom. Proizvajalci so zato na zelo podobni ravni.

Ali se je tehnologija kaj spreminjala ali so še vedno enaki principi kot pri prvih klimah?

Tehnologija napreduje predvsem v smeri večje energetske učinkovitosti in boljšega prilagajanja moči delovanja dejanskim potrebam prostora (inverterska tehnologija), osnovni fizikalni princip hlajenja pa ostaja podoben. Zato je ključ do uspeha pravilna izbira naprave glede na posebnosti objekta. Poleg tega preverite, ali imajo zagotovljen servis pri nas in rezervne dele. Vsekakor je bolje kupiti napravo, ki jo boste lahko pozneje brez težav vzdrževali, kot naročiti nekaj iz Kitajske in imeti težave, če ne bo delovalo, kot bi moralo.

So danes klime energijsko bolj varčne kot nekoč?

To vsekakor, ampak računi morda niso manjši, saj je bolj vroče in klime delujejo dlje. Zato je težko primerjati porabo energije s kakšnim prejšnjim obdobjem.

Kaj pa je najpomembnejše pri ogrevanju?

Najpomembnejša je izolacija! Seveda je ta pomembna tudi pri ohlajevanju. No, potem pa iščemo vire, ki obratujejo na nizko temperaturo, kot so toplotne črpalke. Kakšna naj bo toplotna črpalka, je spet odvisno od objekta. Tudi pri ogrevanju je pomembno dimenzioniranje velikosti in zmogljivosti teh sistemov.

Se vam torej toplotne črpalke zdijo najboljši vir ogrevanja?

Sploh ne – tudi to je odvisno od objekta, pa tudi lokacije. Seveda se bomo v mestu raje priključili na toplovod ali plinovod, če je to mogoče. Veste, najboljše rešitve za vse ni! Vedno se je treba prilagajati lokaciji, legi, gradnji, uporabi … Toplotna črpalka je lahko problematična zaradi hrupa. Seveda je pomembno tudi, koliko si lahko nekdo privošči za investicijo. Zato se trudim, da bi tehnologije prilagajala človeku, okolici in objektu, ne pa da se prilagaja človek.

Kako pa komentirate, da je kurjenje drv zdaj na črnem seznamu? Je res tako problematično? 

Onesnaževanje je velik problem, ampak veliko se lahko reši s filtri. Če imamo majhen objekt, ki se ne uporablja pogosto, so drva lahko najprimernejša rešitev. V Sloveniji imamo tudi ogromno biomase in mogoče bi bilo prav, da se usmerjamo tudi v to. Ampak to so že politične odločitve … Pri teh vprašanjih je treba uporabiti malo zdrave kmečke pameti ter se prilagoditi objektu in njegovi uporabi.

Kaj vse segreva vaš prostor? 

V odprtem bivalnem prostoru, kjer so dnevna soba, jedilnica in kuhinja povezane v enoten prostor, lahko k segrevanju pomembno prispevajo tudi t. i. vsakodnevni notranji toplotni dobitki. To so: delovanje televizije, računalnika, hladilnika (ki toploto oddaja v prostor), razsvetljave, prisotnost ljudi ter predvsem kuhanje, pečenje v pečici in uporaba kuhalne plošče. Pri prostoru velikosti okoli 50 m² lahko ob običajni uporabi teh naprav in približno eni uri kuhanja nastane za nekaj kilovatnih ur toplote. V praksi to pomeni, da se lahko temperatura v prostoru dvigne približno za  od1 do 3 °C, v zelo dobro izolirani stavbi in ob manjšem prezračevanju pa še nekoliko več, približno do 4 ali 5 °C.

Prezračevanje naj bo intenzivno

Pet minut intenzivnega prezračevanja je učinkovitejših kot stalno priprto okno. Kratko, intenzivno prezračevanje zamenja zrak, ne da bi bistveno ohladilo stene in pohištvo. Dolgotrajno odprto okno pa ohlaja tudi konstrukcijo stavbe.

Senčila delujejo

Poleti lahko zunanja senčila preprečijo vstop tudi do 80–90 % sončne toplote, pozimi pa ponoči nekoliko zmanjšajo toplotne izgube skozi okna.

Pazljivo pri izbiri pohištva

Temne površine vpijejo več sončnega sevanja kot svetle, zato se hitreje segrejejo in nato toploto oddajajo nazaj v prostor. Izbira pohištva je torej zelo pomembna.

Perilo hladi, a poveča vlago

Mokro perilo med sušenjem potrebuje toploto iz prostora za izhlapevanje vode, zato lahko prostor rahlo ohladi, hkrati pa močno poveča zračno vlago. Zaradi višje vlage imamo pogosto občutek, da je prostor toplejši, čeprav temperatura ostane skoraj enaka.

Nikar kot v hladilniku! 

Zvišanje nastavljene temperature klimatske naprave za eno stopinjo lahko zmanjša rabo energije za približno šest stopinj.

Se ne bi raje oblekli? 

Največ energije v gospodinjstvu gre za ogrevanje (64,4 odstotka). Z znižanjem temperature v prostoru za eno stopinjo lahko rabo energije zmanjšamo za približno šest stopinj, pri čemer lahko udobje ohranjamo z ustreznejšo garderobo in izkoriščanjem naravnih toplotnih dobitkov.

revija Jana