Slovenci množično prebirajo novice na lažnih spletnih straneh
»Slovenija danes« je ena izmed facebook skupin, v katerih objavljajo že na prvi pogled sumljive povezave, ki bralce vodijo na lažne spletne strani z začasnimi domenami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na tisoče Slovenk in Slovencev vsak dan klika na lažne spletne strani in nevede sodeluje v dvostopenjski prevari. S kliki namreč podpirajo prevarante, ki uradnim medijem kradejo vsebine, doseg branosti in oglaševalski kos pogače, hkrati pa so izpostavljeni spletnim goljufijam, v katere jih skušajo zvabiti avtomatizirani algoritmi. Ja, po žepih klestijo tako medijem kot bralcem. Pa nismo le v podalpski deželi tako neozaveščeni. Digitalni paraziti izvajajo to taktiko po vsem svetu, ustaviti pa jih je mogoče le z njihovim orožjem – tehnologijo. »V obrambo je treba nujno vključiti tudi javnost,« meni pravnik Alen Naglič.
Če novice spremljate izključno v tiskanih medijih, so skrbi odveč. Če pa je vaš vir obveščanja tudi družbeno omrežje Facebook, obstaja velika verjetnost, da so vas v svoje mreže že zvabili spletni prevaranti iz tujine, ki v Sloveniji ponekod beležijo celo večji odziv kot uradni mediji. »Slovenija danes« je le ena izmed skupin, v katerih objavljajo že na prvi pogled sumljive povezave, ki bralce vodijo na lažne spletne strani z začasnimi domenami. Prav te upravljavcem omogočajo delovanje brez razkritja identitete, hkrati pa skušajo javnost pretentati z milo rečeno amatersko podobo domnevnih tujih medijev, denimo Sky news.
Spletne lisice
Klik na povezavo www.sport247.boonovel.com vas resnično pripelje do želene objave, le da je ta v celoti ukradena, saj kopirajo vsebine, ki jih ustvarjamo domači novinarji. A ne le, da posegajo po tujem delu v obliki avtorskih besedil in fotografij, vsebino celo brez zadržkov predstavljajo kot svojo lastno.
Takole pogumno se širokoustijo: »Sky news je ena vodilnih globalnih novičarskih spletnih strani, znana po raznolikih vsebinah in zanesljivosti pri posredovanju informacij. Ustanovljena je bila z namenom bralcem zagotavljati pravočasne in točne novice, v kratkem času pa si je utrdila položaj na svetovnem medijskem trgu. Z dolgoletnimi izkušnjami in profesionalno ekipo novinarjev Skynews ponuja vpoglede na različnih področjih, med drugim v politiki, gospodarstvu, družbi, kulturi in športu. Vsa vsebina, vključno s članki, fotografijami in videoposnetki, je last Skynews ali njegovih imetnikov licenc. Kakršnokoli reproduciranje ali nadaljnje razširjanje vsebine brez predhodnega dovoljenja je prepovedano.«
Novinarjem se ob takšnih zapisih kakopak pošteno zatakne – še posebej ko na družbenih omrežjih spremljamo množične delitve lastnih člankov, da, tudi Janinih, prek goljufivih povezav, ki se širijo pod krinko domnevno uglednih tujih medijev.
Njihov namen je hiter zaslužek
Namen takšnih spletnih strani ni obveščanje, temveč zaslužek. Njihova taktika deluje na več ravneh. Z distribucijo ukradenih vsebin pridobivajo obiske na spletni strani, napolnjeni z oglasi, ki se prek globalnih oglaševalskih mrež (AdSense, Google Ad Manager) prikazujejo samodejno – v obliki pasic, pojavnih oken in videoposnetkov. Več ko je ogledov in klikov, več denarja steče na račune upravljavcev takšnih spletnih strani.
Medtem ko z odličnimi odzivi na Facebooku nižajo doseg branosti številnim uradnim medijem, skušajo na limanice zvabiti tudi bralce, ki jim pod ukradena besedila servirajo nepregledno serijo lažnih novic o hitrih zaslužkih. Gre za goljufive naložbene sheme, povezane s kriptovalutami, kjer naj bi bilo z minimalnim vložkom mogoče priti do vrtoglavih zneskov.
To seveda ne drži. Ko uporabnik nakaže denar, se mu prikaže dokaj prepričljiva nadzorna plošča, ki kaže hitro rastoče, a povsem izmišljene dobičke, kar naivneže spodbudi k nadaljnjim vplačilom. Veselje je kakopak kratkotrajno, posledice pa grenke, saj vplačane zneske pobašejo nepridipravi, sami pa ostanejo praznih rok. Še več, prevarani uporabniki se lahko obrišejo pod nosom tudi za iskanje pravice po uradni poti, saj se za spletnimi pirati v medmrežju izgubijo vse sledi.
Digitalni paraziti
In kako jim vse to uspe? Vrnimo se k nastanku lažnih spletnih strani, saj spletni nepridipravi delujejo nekoliko drugače, kot si morda predstavljamo. Primeru se je posvetil pravnik Alen Naglič, ki o razsežnostih tega globalnega pojava meni: »To je šolski primer sodobnega digitalnega parazitstva. Zakaj jih je tako težko ustaviti? Najprej moramo razumeti, da na drugi strani ne sedi človek, ki bi ročno prepisoval članke, temveč gre za avtomatiziran ‘industrijski obrat’.
Posebni računalniški programi, imenovani strgalniki (scrapers), nenehno pregledujejo slovenski splet. V trenutku, ko je objavljena nova zgodba, jo program zazna, kopira in v nekaj sekundah objavi na svoji strani. Strežniki takšnih spletnih mest so pogosto nameščeni v državah, kamor roka slovenske pravice ne doseže – od eksotičnih otokov do jurisdikcij, ki ne sodelujejo z Evropsko unijo – lastniki pa so skriti za podjetji v davčnih oazah.«
Boj z mlini na veter?
Naglič pojasnjuje, da je dejavnost spletnih nepridipravov z vidika prava kristalno jasna. »Gre za grobo kršitev avtorskih pravic in nelojalno konkurenco. Vendar je vlaganje tožb proti neznanim osebam v tujini pogosto boj z mlini na veter. Sodni postopki so dolgotrajni in dragi, medtem ko lahko kršitelj novo spletno stran postavi v petih minutah, praktično brez stroškov. Ker je takšne strani brez sodelovanja tujih držav skoraj nemogoče fizično ‘ugasniti’, se jim lahko zoperstavimo predvsem tako, da jim odrežemo finančni dotok.«
Kako ukrepati?
Okoriščanje spletnih nepridipravov na račun bralcev in medijev je mogoče zamajati z izpostavitvijo lažne spletne strani. »Proti avtomatiziranim sistemom se ne moremo boriti ročno. Upreti se jim moramo z njihovim orožjem – s tehnologijo in z odklopom financiranja. Postopek, ki ga lahko izvede vsak ustvarjalec in ozaveščen bralec, pa je presenetljivo preprost in učinkovit,« poudarja pravnik Alen Naglič.
Rešitev vidi v Googlovi oglaševalski mreži (AdSense), ki ima stroga pravila glede kraje avtorskih vsebin. »Takšne kršitve je treba le prijaviti,« pojasnjuje.
Postopek je naslednji:
– Na lažni spletni strani poiščemo oglas. Ta je običajno označen z majhno ikono v obliki trikotnika ali križca (t. i. AdChoices).
– S klikom nanj odpremo možnost Google AdSense Violation Report.
– Med razlogi za prijavo izberemo Copyright infringement (kršitev avtorskih pravic).
– V obrazec vnesemo povezavo do izvirnega članka in povezavo do njegove ukradene kopije.
Ko Google prejme verodostojen dokaz, da spletna stran služi na račun ukradene vsebine, jo lahko odstrani iz iskalnika in onemogoči prikazovanje oglasov. Stran tako izgubi del prihodka in za upravljavce hitro postane nezanimiva.
»Čeprav pravni okvir zagotavlja teoretično zaščito, je v praksi ključna kombinacija pravnega pritiska na posrednike, torej platforme, ter tehničnega onemogočanja monetizacije. Po mojem mnenju je v obrambo pred tovrstnimi zlorabami nujno vključiti tudi javnost. Ozaveščanje bralcev je namreč dolgoročno morda najmočnejše orodje za zmanjšanje dobičkonosnosti takšnega 'poslovnega modela',« sklene Naglič.
Stopimo skupaj
Model digitalnih parazitov bo dobičkonosen, dokler bodo uporabniki brez premisleka klikali na sumljive povezave. Ko pa bo javnost razumela, kaj se skriva za aktualnimi vsebinami in lažno podobo »uglednih« medijev, se bo razmerje moči začelo spreminjati. Tehnologija, ki omogoča zlorabe, namreč ponuja tudi orodje za njihov zajezitev – če ga le znamo in smo ga pripravljeni uporabiti.
Strežniki lažnih spletnih strani so praviloma nameščeni v državah, ki se ne odzivajo na slovenske sodne odredbe. Domene se nenehno menjavajo, dejanski lastniki pa so skriti za storitvami, ki prikrivajo identiteto registranta. Zaradi tega je klasična tožba proti tako imenovanemu »neznanemu storilcu« v tujini v praksi povsem neučinkovita.
Objavljeno v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
