UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko odpremo Facebook, Instagram, Reddit in sorodne aplikacije, praviloma mislimo, da bomo pogledali le nekaj objav ali novic. Dvajset minut pozneje še vedno podrsavamo po zaslonu. Video se samodejno zamenja z naslednjim, v oči bode še ena zanimiva zgodba, še ena fotografija, še ena škandalozna objava. Ura mine neopazno, na dan se jih hitro nabere kar nekaj. Prav ta vrtinec vedno novih zanimivih vsebin, ki nas posrka vase in nam preprečuje odložiti telefon, je v središču najnovejšega spora med Evropsko unijo in največjimi tehnološkimi podjetji.

Sredi julija je Evropska komisija družbo Meta Platforms, lastnico Facebooka in Instagrama, obtožila kršenja evropskih pravil o digitalnih storitvah. Številne funkcije njihovih aplikacij, jim očitajo, so zasnovane tako, da uporabnike čim dlje zadržijo na zaslonih. EU zahteva, da Meta te zasvojljive elemente odpravi ali pa bodo plačali več kot milijardo evrov kazni.   

Tehnologija

Slovenci množično prebirajo novice na lažnih spletnih straneh

Limanice, ki nam jih nastavljajo

Delovanje spornih praks na spletu si lahko predstavljamo kot igralnico brez oken in ur, v kateri nikoli ne zmanjka zabave. Ko se ena igra konča, se druga začne sama od sebe, izza vogala pa že vabi nova atrakcija. Na ta način so zasnovane številne funkcije družbenih omrežij. Neskončno drsenje poskrbi, da nikoli ne pridemo do zadnje objave, samodejno predvajanje brez premora zažene naslednji video, algoritmi pa se iz vsakega našega klika učijo, kaj nas najbolj pritegne. Dodana so še potisna obvestila, tisti »opomniki« na telefonu, ki nas večkrat na dan zvabijo nazaj na platformo. Sem sodijo tudi tako imenovani temni vzorci. To so oblikovne rešitve, ki nas neopazno usmerjajo v odločitve, ki koristijo podjetju. Gumb za »sprejmem piškotke« je velik in pisan, možnost njihove zavrnitve pa skrita med dodatnimi nastavitvami. Naročnino lahko sklenemo z enim klikom, odpoved pa zahteva več zapletenih korakov.

UI

Spletna trgovina ustvarja občutek nujnosti z napisom, da je na voljo le še nekaj izdelkov, čeprav to sploh ni res. Skupna značilnost vsega tega je, da izkorišča človeško psihologijo in naše vedenjske vzorce. Na aplikaciji ostanemo mnogo dlje, kot smo načrtovali, in počnemo stvari, ki jih v resnici nočemo. Vsaka od teh rešitev se morda zdi sama po sebi neškodljiva, skupaj pa gradijo okolje, v katerem posrkajo našo pozornost in naš čas kot vrtinec. Pozornost in čas sta pač v svetu aplikacij najdragocenejša valuta. Zato kritiki opozarjajo, da takšno početje ni več zgolj vprašanje uspešnega posla, temveč tudi vprašanje varstva potrošnikov in javnega zdravja. Dokazi, da visenje na spletnih platformah prispeva k duševnim stiskam tako odraslih kot otrok in mladostnikov, so pač že v nebo vpijoči.

Slovenija

Cena za neumnost: Kako sem postala žrtev goljufije

Se bo končno premaknilo? 

Komisija ne trdi, da sta Facebook ali Instagram nevarna že sami po sebi. Očita pa jima, da nista dovolj resno ocenila in zmanjšala tveganj, ki jih povzročajo njune oblikovne rešitve. To namreč zahteva uredba Digital Services Act (DSA), ki velja od leta 2024 in določa posebne obveznosti za zelo velike spletne platforme z več kot 45 milijoni uporabnikov v EU. DSA od teh platform zahteva, da redno ocenjujejo sistemska tveganja, ki jih lahko povzročajo njihove storitve. Med ta tveganja sodijo tudi vplivi na telesno in duševno zdravje, varnost otrok, širjenje škodljivih vsebin ter delovanje priporočilnih algoritmov. Če podjetje tveganja ugotovi, jih mora tudi zmanjšati. Evropska komisija lahko odredi spremembe delovanja platforme in v primeru kršitev izreče globo v višini do šest odstotkov svetovnega letnega prometa podjetja.

Na podlagi teh predpisov komisija ocenjuje, da so Metini zaščitni ukrepi, kot so opomniki za odmor, orodja za spremljanje časa uporabe in starševski nadzor, preveč zapleteni, jih je prelahko izklopiti ali pa niso dovolj učinkoviti. Zato od podjetja zahteva precej konkretne spremembe. Med drugim bosta morala biti neskončno drsenje in samodejno predvajanje v originalnih nastavitvah avtomatično izključena (lahko pa jih boste vklopili sami), algoritmi pa ne bodo več smeli biti oblikovani tako, da delajo predvsem na tem, da nas čim dlje zadržijo pred zaslonom. Platforme bodo morale poskrbeti za več tako imenovanih »naravnih trenutkov«, ko lažje odtrgamo pogled od aplikacije.

Meta z ugotovitvami seveda ne soglaša in pravi, da so v zadnjih letih uvedli številne zaščitne ukrepe za mladoletnike, vključno s posebnimi najstniškimi računi in starševskim nadzorom. Primer je torej še odprt, je pa izjemno pomemben zato, ker je komisija prvič jasno ukrepala ali vsaj začela ukrepati proti zasvojljivemu oblikovanju aplikacij. Pod drobnogledom pa niso le Facebook in Instagram. Evropska komisija vodi postopke ali preiskave tudi proti TikToku, omrežju X, Temuju, AliExpressu in drugim zelo velikim spletnim platformam.

UI

Starostne omejitve že kmalu? 

V okviru EU se pripravlja nadgradnja DSA pod imenom Digital Fairness Act. Predlog naj bi luč sveta ugledal že jeseni, v veljavo pa naj bi stopil okoli 2028. Novi akt naj bi urejal temne vzorce, zasvojljiv dizajn, manipulativno personalizacijo, zapletene postopke odpovedi naročnin, pa tudi – končno – prikrito oglaševanje vplivnežev. Čeprav je prikrito oglaševanje že zdaj prepovedano, Evropska komisija ugotavlja, da pravila v praksi niso dovolj jasna in odgovornost vplivnežev, platform, agencij ter blagovnih znamk tudi ne. Nova pravila naj bi od vplivnežev zahtevala, da bodo vse plačane objave, sponzorstva in druga komercialna sodelovanja označeni jasno, vidno in nedvoumno, tako da uporabniki ne bodo mogli prezreti, da gre za oglas. Omejiti želijo tudi prikrito oglaševanje, ki se predstavlja kot osebno priporočilo. Pravila bodo veljala tudi za nagrade, kot so brezplačni izdelki, provizije od prodaje ali druge ugodnosti. Posebej stroga bodo pravila pri oglaševanju otrokom in mladostnikom, ki prikrito oglaševanje težje prepoznajo in zato lažje zamenjajo plačano promocijo za iskreno priporočilo.

Največ pozornosti pa trenutno namenjajo vprašanju, kako zaščititi otroke. Nekatere države po svetu že uvajajo ali razmišljajo o tem, da bi otrokom pred določeno starostjo popolnoma prepovedale dostop do družbenih omrežij. Takšna uredba je v pripravi tudi v EU. Komisija je ustanovila neodvisno strokovno skupino, ki je pripravila priporočila za varnejšo uporabo družbenih omrežij. Ta opozarja, da so otroci zaradi razvoja možganov, slabšega nadzora impulzov in večje dovzetnosti za nagrajevanje posebej občutljivi za zasvojljive digitalne mehanizme. Po priporočilih skupine, ki jih glasno podpira tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bi otroci lahko do digitalnega sveta dostopali postopoma, podobno kot danes ne morejo kar voziti avtomobila ali kupiti alkohola.

Do tretjega leta starosti zaslonov praviloma sploh naj ne bi uporabljali oziroma le izjemoma. Otroci do 13. leta bi lahko družbena omrežja uporabljali samo pod nadzorom staršev, za omejen čas in v okolju z najvišjo stopnjo zaščite. Po 13. letu bi se jim vrata do platform odpirala postopoma. Z odraščanjem bi dobili dostop do več funkcij, vendar le, če bi platforme dokazale, da so njihove storitve varne za mladoletnike. Tudi najstniki ne bi bili prepuščeni sami sebi. Zaščitni mehanizmi, kot so strožje nastavitve zasebnosti, omejitve personaliziranih priporočil in druge varovalke, bi ostali samodejno vključeni vse do 18. leta, nato pa bi se postopoma sproščali.

Predlog o dostopu otrok do družbenih omrežij bo samostojna pobuda, ki naj bi jo predstavili že septembra. Po objavi ga bosta morala potrditi še evropski parlament in Svet EU, nova pravila pa bi lahko veljala že naslednje leto ali v 2028, odvisno od hitrosti zakonodajnega postopka. Če bo nova zakonodaja »šla skozi«, bo Evropa v prihodnjih letih postavila povsem nova pravila digitalnega sveta. Pravila, ki bodo končno poskrbela za navadnega človeka in njegovega otroka, ne pa da digitalnemu svetu, v katerem poteka čedalje večji del našega življenja, vladajo skoraj izključno velika tehnološka podjetja in njihova gonja za zaslužkom.

Sporne prakse, s katerimi nas naplahtajo

Praksa	Kaj je to?	Čemu je namenjena?
Temni vzorci (dark patterns)	Oblikovanje spletnih strani in aplikacij, ki uporabnika prikrito usmerja v želeno odločitev, na primer s poudarjenimi gumbi ali zapleteno odjavo.	Povečati verjetnost, da uporabnik kupi izdelek, sprejme piškotke ali deli osebne podatke.
Zasvojljiv dizajn (addictive design)	Oblikovne rešitve, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje videov, nagrade in pogosta obvestila, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo.	Podaljšati čas uporabe storitve in povečati angažiranost uporabnikov.
Neskončno drsenje (infinite scroll)	Vsebina se ob pomikanju samodejno nalaga brez naravnega konca strani.	Uporabnik težje preneha z uporabo in porabi več časa na platformi.
Samodejno predvajanje (autoplay)	Naslednji video ali vsebina se začneta predvajati brez uporabnikovega dejanja.	Ohraniti uporabnikovo pozornost in povečati število ogledov.
Pretirana potisna obvestila (push notifications)	Pogosta obvestila, ki uporabnika vabijo nazaj v aplikacijo.	Spodbuditi pogostejše odpiranje aplikacije in večjo aktivnost.
Manipulativna personalizacija	Algoritmi prikazujejo vsebino ali ponudbe glede na uporabnikove navade, čustva ali ranljivosti.	Povečati možnost nakupa, klika ali daljše uporabe storitve.
Zapletena odpoved naročnin	Naročnino je mogoče skleniti hitro, odpoved pa zahteva več korakov ali je to težko najti.	Zmanjšati število odpovedi in ohraniti naročnike.
Zavajajoči občutek nujnosti (false urgency)	Napisi, kot so »samo še danes« ali »še dva izdelka na zalogi«, čeprav to ni nujno res.	Spodbuditi impulzivne nakupe brez premisleka.
Prikrito oglaševanje vplivnežev	Oglasi niso jasno označeni kot plačane promocije.	Povečati zaupanje v izdelek in vplivati na nakupne odločitve.
Nepregledne cene in dinamično določanje cen	Cene se spreminjajo glede na vedenje uporabnika ali pa se dodatni stroški pokažejo šele na koncu nakupa.	Povečati prihodke in spodbuditi dokončanje nakupa.

revija Jana