Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 8 min.

Rock pevec, ki vam prinese kavo: Zavrtel je svet, a ni hotel biti lutka


Vesna Meško
8. 10. 2026, 05.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Nejc Lombardo je pri komaj 21 letih ustvaril najbolj predvajano skladbo v Sloveniji. Lahko bi postal nova slovenska zvezda. Ponudbe so bile na mizi, a jih je zavrnil. »Nisem hotel postati marioneta,« pravi. Cena? Visoka.

nejc-lombardo
Mateja J. Potočnik
Pevec Nejc Lombardo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Danes jih šteje 39 in je daleč od mulca s sanjami o bleščeči glasbeni karieri. Življenje ga je obrusilo v rokerja s staro dušo, ki živi razpet med ljubeznijo do glasbe in stvarnostjo vsakdanjega življenja. S skupino Lombardo še vedno ustvarja, na odru daje 120 odstotkov sebe, naslednji dan pa vam v zasavskem lokalu z nasmeškom postreže kavo. Ne, ni mu težko mikrofona zamenjati za natakarski pladenj. »Raje kelnarim in hkrati ustvarjam glasbo, ki jo čutim, kot da bi postal  džuboks.« Kako visoko ceno lahko plača človek, ki se v glasbeni industriji noče odpovedati sebi?

Frajer za šankom

V trboveljskem Jack baru hitro pritegne pozornost. Prijazen, spoštljiv, zadržano samozavesten. A drugačen, nikakor ne tipičen frajer za šankom. Bolj kot nekdo, ki je rojen za oder.  Nejc izpred skoraj dveh desetletij je bil precej drugačen od človeka, ki me danes premišljujoče pogleduje izpod čela. Veliko se je spremenilo in spremenil se je tudi on. Da ga je življenje obrusilo, se pozna v drži, mimiki, načinu, kako govori. Tudi poje drugače – ni več polikan pobec z začetka kariere.

»Od nekdaj sem upal, verjel, si želel in čutil, da je prav, da se ukvarjam z glasbo. Zdelo se mi je, da je to moje poslanstvo. Sprva sem hotel biti kitarist, potem pa mi je nekdo rekel: 'Čakaj malo, zakaj pa ne poješ? Saj imaš odličen glas!' In tako se je začelo. Bil sem pravzaprav 'naturščik', petja pri pedagogih sem se začel učiti šele precej pozneje.«

nejc-lombardo
Osebni arhiv
Mladi Nejc Lombardo

Negotovi fant

Je užival v petju? O, pa še kako, a prizna, da še zdaleč ni bil tako samozavesten, kot se je morda zdelo navzven. »Vedno sem imel občutek manjvrednosti. Bil sem prestrašen, negotov in zelo sem potreboval potrditev okolice.« Glasba mu je tako ponudila tudi možnost, da postane nekdo drug. »V trenutku, ko sem prijel kitaro, sem si pravzaprav nadel masko. Zgradil sem si alter ego. A za to masko je bil v resnici zelo preprost fant. Negotovost me je spremljala presenetljivo dolgo, še v tridesetih. Očitno sem predolgo negoval otroka v sebi. Potem pa se je nekega dne nekaj zgodilo – kot da se je poslovil. Danes uživam v tem, kar počnem, vem, kaj znam, rad se imam in sem samozavesten v tem, kar delam. Mogoče so to leta, mogoče izkušnje.«

Pa kdo za vraga to poje?!

Njegov veliki preboj na glasbeno sceno se je zgodil leta 2008, ko je nepričakovano ustvaril najbolj predvajano skladbo tistega leta v Sloveniji. Pesem Zavrtela sva svet je doživela tako velik uspeh, da je spominjal na sanje. »Vsi so se spraševali, kdo za vraga je Nejc Lombardo. Jaz pa še sam nisem vedel, kaj se dogaja. Samo užival sem. Bil sem mlad, zagnan, poln energije, zaljubljen v življenje,« se spominja in prizna, da na uspeh ni bil pripravljen. »Prvi komad smo nekako zapakirali, potem pa se je zelo hitro pokazalo, da nimam ničesar: ne benda, fotografij, piarja … Pesem je šla na radie, tam eksplodirala, nihče pa ni vedel, kdo jo je naredil.«

V glasbeni posel je tako vstopil z uspešnico, ne pa tudi z znanjem, kako se v njem znajti. »Sploh nisem vedel, v kaj se spuščam. Tudi nobenega zaledja nisem imel, nikogar, ki bi mi znal povedati, kaj je prav in kaj ne.«

Preberite še

Ne bom marioneta! 

Ta zgodba o uspehu ima pravzaprav dve plati. »Ena je bila javnosti znana, druga je ostala skrita,« se nasmehne Nejc in tehta, kako ubesediti preteklost. »Dobil sem konkretne ponudbe in pogodbo. Verjamem, da bi lahko v letu dni postal zelo prepoznaven, vendar bi moral za to sprejeti pot, ki ni bila moja. Nisem hotel postati lutka, biti plagiat. Nisem želel, da mi nekdo pove, kaj moram početi in kakšen moram biti. Glasbo ustvarjam zato, ker imam nekaj povedati, in to želim povedati po svoje,« razloži pevec in prizna, da pri odločitvi ni šlo samo za načelnost. Svoje so naredili mladost, negotovost in tudi nasveti ljudi, ki jim je zaupal.

nejc-lombardo
Mateja J. Potočnik
Pri 39 letih je Nejc najmlajši član Lombarda, preostali so stari med 40 in 54 let. »Kot zanimivost – naš kitarist je bil moj profesor matematike v osnovni šoli.«

Dokler gorijo luči

Pesem Zavrtela sva svet medtem ni utonila v pozabo. Nasprotno – še sedem let po izidu je bila med deseterico najbolj predvajanih domačih skladb na slovenskih komercialnih in nekomercialnih radijskih postajah. Pesem je živela, njen izvajalec pa je ostajal v senci. »To sem želel spremeniti!« Leta 2015 se je zato prijavil na Slovenija ima talent in prišel vse do finala. »Sicer mi tovrstni šovi niso bili posebej blizu. Razumem, da so produkt modernega sveta, sem si pa želel, da bi stvari še vedno delovale v okvirjih stare šole.«

Takrat je javno govoril o želji po uspešni glasbeni karieri, številnih koncertih in tem, da bi živel od tega, kar zna. Je bil ta Nejc naiven ali je imel vso pravico verjeti, da je to dosegljivo? »Imel je vso pravico verjeti,« izstreli. Toda niti finale televizijskega šova ni prinesel preobrata. »Nekaj mesecev je bilo zanimivo, potem pa … Saj veste, te stvari trajajo, dokler gorijo luči. Ko ugasnejo, si spet samo navaden človek. Takrat ostaneš sam s sabo, se pogledaš v ogledalo in vidiš, kje si.«

Ko znan glas dobi obraz

Leto po Talentih so ga povabili še v oddajo Znan obraz ima svoj glas. O izkušnjah in spominih na sodelujoče pripoveduje široko nasmejan, čez obraz pa mu pade senca, ko ga spomnim na zdravstvene težave. Pred eno od oddaj je namreč zaradi slabega počutja pristal celo na urgenci. Trmast, kot je, je kljub temu nastopil. Čutim, da se je za televizijskim bliščem odvijala precej težja zgodba.

»Ja, tisti napad je bil povezan z anksioznostjo in depresijo. Od približno dvajsetega do 35. leta so se mi zvrstila kakšna tri res težka obdobja. Tega publika ne vidi in ne pozna. Najlažje je soditi, ko nekoga iz javnega sveta opazuješ od daleč. Ne veš pa, kaj ta človek v resnici čuti, o čem razmišlja in kaj doživlja,« pove in nadaljuje, da za njegovimi stiskami ni stal en sam dogodek, temveč življenje nasploh. »Tudi glasbeni poklic prinaša svoje breme. Ves čas je v ozadju vprašanje uspeha – ali te bodo ljudje sprejeli.«

Šest fotrov, ena družina

Glasbi kljub vsemu ni obrnil hrbta. S skupino Lombardo je izdal več kot deset singlov in album. A nobena od poznejših skladb ni dosegla radijske prepoznavnosti prvenca. »Ljudje me še danes vprašajo, ali sem sploh še aktiven v glasbi. Sem. Samo do njih očitno ni prišlo.«

Danes je Lombardo šestčlanska zasedba, ki jo Nejc opiše skoraj kot družino. »Smo šest fantov, fotrov in prijateljev. Kadar pridemo med ljudi, smo takšni kot oni. Nismo vzvišeni, skupaj lahko spijemo pivo. Najpomembnejše je, da ljudje začutijo energijo, ki jo damo od sebe. Ni nujno, da je vse tehnično dovršeno. Nismo najlepši, nismo najboljši, smo pa iskreni. In to šteje.«

nejc-lombardo
Osebni arhiv
Zasedbo Lombardo sestavljajo še glasbeniki David Stritar, Borut Velušček, Toni Habula, Peter Vdovč in Sašo Kronegger.

Manj delati, več ustvarjati

Ko ga spomnim, da je leta 2015 govoril o želji, da bi živel od glasbe, pet let pozneje pa dejal, da bo ustvarjal, tudi če z glasbo ne bo nič zaslužil, me popravi: ti dve izjavi si pravzaprav ne nasprotujeta. »Še vedno bi si želel živeti od glasbe. To ne pomeni nujno samo stati na odru. Lahko pišem besedila, snemam spremljevalne vokale, ustvarjam zase ali za druge. To je del mene in to rad počnem. Nikoli pa svojega preživetja nisem pogojeval z njo.«

Dela se namreč ni bal. Bil je fizični delavec, delal je v kuhinjah, danes je natakar. »Z rokami sem se vedno znal preživeti in nikoli mi ni bilo izpod časti poprijeti za kakršnokoli delo. Ničesar od tega me ni sram,« pokima Nejc, ki je naredil srednjo agroživilsko šolo, po poklicu pa je tudi frizer. »Seveda bi veliko raje večji del življenja preživel z glasbo in od nje tudi živel. Vsakdanje delo te namreč izčrpa do te mere, da glasbi ne moreš dati toliko sebe, kot bi želel.« Njegova želja je zato danes zelo konkretna. »V naslednjem letu ali dveh bi rad prišel do točke, ko bi lahko manj delal ter več pel in ustvarjal.«

Raje šank kot džukeboks

Morda bi lahko glasba prinesla več nastopov in zaslužka, če bi se ji bil pripravljen bolj prilagoditi. A tu Nejc znova potegne mejo. »Danes se ogromno glasbenikov prilagaja in postanejo nekakšen džukeboks. Saj je lepo razmišljati, da si tam zato, da ljudi zabavaš, ampak kje je meja? Kaj si – opica? Če nekdo reče, sleci se, se boš kar slekel?« vrže roke v zrak. »Jaz sem avtor. Nisem samo nekdo, ki pride naredit šov.« Glasba, ki bi jo igral zgolj zato, ker jo občinstvo zahteva, ga ne zanima. »Nekajkrat je mogoče še zabavno, potem pa postane tlaka. V tem ni nobene dodane vrednosti. Raje kelnarim.«

Mu je za katero od preteklih odločitev žal? Bi danes, če bi lahko zavrtel čas nazaj, izbral drugače? Za trenutek premisli. »Možno je, da bom rekel neumnost, ampak najverjetneje bi se še enkrat odločil enako, ker sem na koncu dneva poslušal svoje srce. Priznam pa, da se je težko soočiti s ceno te odločitve. Če bi takrat vedel, da bo tako visoka, bi se morda za krajše obdobje odločil drugače. Toliko, da bi splaval na površje.«

To sem jaz, Nejc

Ko ga pred slovesom dregnem, da je videti veliko bolje kot tisti polikani mulec izpred dvajsetih let, se zadržano nasmehne. »Takrat sem letel, danes sem prizemljen. To je velika razlika.«

Nekaj pa je ostalo enako. »Vedno se bom potrudil, da bodo ljudje, ki so prišli, uživali – pa če so tam samo trije. Na odru dobiš nazaj vso energijo, ki si jo vložil v glasbo. To je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Brez odra je glasbenik mrtev. Potem lahko prepevaš samo še sam sebi v kopalnici,« zavije z očmi.

Nejc Lombardo je ustvarjen za oder. A ko luči ugasnejo, ne potrebuje več maske. Za mikrofonom ali s pladnjem v rokah je danes predvsem človek, ki je po vseh vzponih in padcih lahko ponosen na to, da je ostal zvest sebi.

X
jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

E-novice · Estrada

Jana

Najbolj vroče zgodbe iz zakulisje iz sveta znanih dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.