Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kulturno ministrstvo, upravitelj gradu Turjak, je temeljito obnovljeni grad z velikim pompom odprlo konec avgusta in prvo vprašanje, ki ti pride na misel po ogledu, je, zakaj. Zakaj so tako hiteli? Kam se jim mudi? Jim za ovratnik diha EU, ki je prispevala večino sredstev? Poglavitni vtis, ki ga daje grad, se lahko strne v eno besedo: nedokončano.

Šimen Zupančič

Edini vir informacij je prijazna gospa v prostoru blizu vhoda, ki se trudi, a mora vedno znova priznati poraz. Obstaja kakšno vodstvo po gradu, sprašujem, pa odkimava, da ne. Tudi gradiva še ni, reče opravičujoče, ko vidi, da brskam po razstavljenih prospektih. Smer ogleda ni določena, greste, kamor se vam zdi, navodila pa so taka: tja, kjer so vrata odprta, lahko vstopite.

Šimen Zupančič

Tja, kjer niso, pa ne morete, ker so zaklenjena. Ko ob odhodu vprašam, zakaj so ena najpomembnejših vrat, tista z napisom krčma, zaklenjena, v zadregi odvrne, da zato, ker najemnika še iščejo, prav tako kot najemnika, ki bi prevzel kavarno.

Resno, zakaj taka naglica? »Tudi sam sem bil presenečen, ko sem slišal za otvoritev obnovljenega gradu, sem si rekel, kako to, saj tam je še za petnajst let dela,« pravi dr. Martin Premk, zgodovinar, kustos, muzealec, ki smo ga prosili za strokovno pomoč.

· Za 13 milijonov

Grad Turjak prvič po 80 letih celovito prenovljen

Obnovljeni prostori so še nepopisan list papirja, neskončna razstava praznih zidov. Označena je samo viteška dvorana, v kateri so še vedno stoli, ki so tam ostali od otvoritve, opremljena kapela govori sama zase, vse drugo je prazno.

Šimen Zupančič

Hecen blodnjak je Turjak, nešteto lesenih stopnišč včasih pripelje na nove hodnike, ki vodijo naprej, včasih pa le v prostor, poln zaprtih vrat, da se lahko le obrneš in odtopotaš nazaj dol. Ko sem zaradi neskončnega zavijanja in preganjanja po stopnicah gor in dol že povsem izgubila orientacijo, rečem fotografu, če kmalu ne najdeva izhoda, bova ostala ujetnika gradu.

Nikjer ni nobenih oznak, kam kaj vodi. Vhodov je veliko, nobeden ne izdaja, kaj je za vrati. Kot bi skomigovali, pridi in poglej. Prostori so večinoma prazni, edini okras so prelepi razgledi za številnimi okni.

Šimen Zupančič

Ampak potem se za vso zmedo odkupi stalna razstava, sama po sebi vredna obiska. Poučna, zanimivain ideološko nevtralna. O dogodkih med drugo svetovno vojno, ki še vedno delijo narod, poroča nepristransko.

· Turizem

To italijansko mesto je popolna izbira za vaš naslednji oddih

Razstavo so pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana, naročnik je bilo kulturno ministrstvo, ki so mu jo nazadnje tudi predali v upravljanje. S tem je povezana napeta detektivska zgodba, avtor razstave namreč v javno dostopnih dokumentih ni nikjer naveden.

Šimen Zupančič

Naravna in umetna inteligenca sta ga skupaj iskali, pa ga nobena ni našla, umetna je rahlo tečno pripomnila, »če avtorja ni mogoče najti niti v kolofonu niti v dokumentih, je to samo po sebi zanimiv podatek,« naravna je pa preverila pri Mestnem muzeju in so avtorstvo potrdili.

Šimen Zupančič

Kakorkoli, dobra razstava je, interaktivna, z domislicami za zabavo otrok, velikih in malih. Samo odsekani glavi dveh Auerspergov manjkata, prisotni sta le na stari fotografiji.

Prinesite sendvič

Grad je odprt od petka do nedelje od desetih zjutraj do petih popoldne, obisk je za zdaj brezplačen. Svetujemo, da parkirate v vasi in se sprehodite do gradu, parkirišče je namreč majhno in se hitro napolni. Za gibalno ovirane Turjak ni primeren, ker je veliko stopnic, lačni in žejni si morajo malico prinesti s seboj, saj za oba grajska lokala najemnike šele iščejo.

Šimen Zupančič

Vodstva po gradu (še) ni, tiskanega informativnega gradiva tudi ne, prav tako ni delujoče telefonske številke, na kateri bi dajali informacije. Če vas zanima zgodovina gradu, se je dobro pred obiskom malce poučiti ali pa ogled začeti z ogledom stalne razstave, ki grajsko zgodovino zelo lepo razloži.

Za poglobljeno razumevanje dogodkov med drugo svetovno vojno dr. Martin Premk priporoča knjigo dr. Toneta Ferenca Dies irae (2002), eno temeljnih del o dogodkih iz leta 1943, ki se naslanja na različne vire.