Ali ste kdaj pomislili, kakšna je realna vrednost denarja? V krizi so se začeli rojevati alternativni denarni sistemi, v katerih si ljudje izmenjavajo svoj denar ali pa storitve. Tudi pri nas se že pojavljajo menjalni krogi in lokalni denar.
Dar, slovenski zeleni denar
»Stipe čaka na recepciji in modruje, kdaj bo prišel kak gost. Lani ni bilo nobenega in tudi letos se stvari razvijajo v podobno smer. Naenkrat vstopi Američan, da na pult sto dolarjev, vzame ključ od sobe in izgine po stopnicah. Stipe previdno vzame stotaka in se odpravi k mesarju, pri katerem že dve leti kupuje na kredo. Mesar debelo pogleda, vzame stotaka in ga nese h kmetu, ki ga oskrbuje z ovcami. Prijetno presenečen kmet stotaka nemudoma nese h kurbici, pri kateri se greje, ona pa mu grozi, da bo vse povedala ženi, če se naslednjič ne prikaže z denarjem. Kurbica se odpravi k Stipetu in mu plača vse do sedaj neplačane nočitve. Nakar pride Američan, reče, da mu soba ni všeč, vzame stotaka in odide.«
Ta zgodbica je napisana na hrbtni strani dara, za zdaj edinega komplementarnega plačilnega sredstva v Sloveniji, ki kroži na delavnicah učitelja permakulture Janeza Božiča. Z njim udeleženci trgujejo, plačujejo storitve in izdelke. »Zanimivo je, kako se udeleženci z darom ponovno naučijo določati vrednost stvarem in storitvam,« pripomni Marjana Kos, ekonomistka, ki se je posvetila raziskovanju komplementarnih denarnih sredstev in je idejna pobudnica zelenega denarja dar. Dar so natisnili leta 2010 in ga za zdaj uporabljajo le na delavnicah. Sprejemanje komplementarnega denarja je odvisno od tega, ali sprejemnik meni, da ga bo potem lahko naprej unovčil. Tako je malo verjetno, da boste natakarja v Novem mestu prepričali, da bi kavo plačali s papirčkom, ki ima na hrbtni strani natisnjeno zabavno zgodbico. Pa čeprav ima ta papirček večjo realno vrednost kot evro. Marjana namreč v škatli hrani prav vse evre, ki so jih ljudje zamenjali za dare, tako da ima vsak dar kritje. Tega za evro ne bi mogli trditi.
Od kod denarju vrednost? Nacionalni denar, ki je sveta vladar, dandanes v veliki meri namreč ustvarjajo komercialne banke. To, da ima denar kritje v zlatu, že dolgo ne velja več. »Denar ima vrednost, ker mi verjamemo, da ima vrednost. Denar je močan, ker ljudje verjamejo v njegov moč. Sploh se ne sprašujemo več o tem, kaj je denar in kakšna je njegova funkcija,« opozarja Kosova. Da je to res, je s preprostim vprašanjem najbolje ilustriral Bernard Lietaer, eden vodilnih svetovnih teoretikov alternativnega denarja. Vprašal se je, kakšno vrednost ima denar na samotnem otoku. Nož, denimo jo ima, denar pa prav nobene. Tako je postavil definicijo denarja: to naj bi bil dogovor v skupnosti, da ga uporabljajo za menjalno sredstvo. Ta skupnost je lahko država ali pa mestna četrt. Menjalno sredstvo pa je lahko bodisi školjka, kamen ali, kot ponekod v ruskih stepah, ovčje kože.
