Človeka potem boli želodec in ne more spati zaradi stvari, na katere nima nobenega vpliva. Skrbi nas pa. Podivjano vreme in neobvladani izbruhi virusov nas lahko tudi pokončajo, a še nevarnejši so ljudje, ki si domišljajo, da so bogovi. In tako tudi ravnajo. Kaj nam pa morete? Kdo bo zgrabil za vrat Putina, ki nima na vesti le političnih nasprotnikov in Ukrajincev, ampak je dal pobiti 200.000 Čečenov, kar je svet že pozabil, oni pa seveda ne. Enkrat bo že prišel čas za maščevanje. In kdo bo ustavil Trumpa, ki vsak dan postreže z novimi ukrepi in političnimi »modrostmi«, ki spravljajo svet s tečajev? A volivci? Dajte no, saj smo se že nagledali volilnih rezultatov po beloruskem vzoru, ki jim nihče ne verjame, veljajo pa. In sploh ni rečeno, da so volitve povsem ponarejene, bolj grozljivo je, da ljudje zares mislijo, da si bodo z nasiljem in sebičnostjo koristili ter preprečili drugim in drugačnim, da bi jim ogrožali prepričanje, svobodo in standard.
Potem pa zanosi petnajstletna vnukinja, splav pa je prepovedan, ker si sam glasoval za to. V bolnišnici ni niti strežnic niti negovalcev, ker si jih sam napodil čez mejo, s tem ko si glasoval za Trumpa. Tvojega sina lovi vojaška policija, ker noče na vojno v Ukrajino, ti pa si z vsem srcem glasoval za Putina in boš to počel do leta 2036, kot je načrtovano. Volitve so včasih res čudna reč.
Tudi pri nas se je že začelo, čeprav smo v primerjavi z velikimi čisto navaden otroški peskovnik. Obnašamo pa se podobno otročje kot oni, ki se igračkajo na letalonosilkah in grozijo z atomskimi bombami. Recimo – praktično vsak dan lahko gledamo nesrečne obraze zaposlenih v invalidskem podjetju CSS, ki ga je hotel SDH likvidirati; zainteresirani so si že hodili ogledovat stroje, predvsem pa zemljišče, ki je očitno zelo zanimivo. Vendar pa nesrečni obrazi tu in tam zasijejo, na obisk namreč pride minister Mesec in zaustavi likvidacijo, potem pride minister Han in predlaga, da bi podjetje uvrstili med strateške naložbe, nakar znori minister Boštjančič, češ da se tako ne dela, to da je politikantstvo, vsako podjetje, četudi invalidsko, pač mora poslovati brez izgub … Poslušajte no, fantje, v isti koalicije ste, čeprav iz različnih strank – mar se ne bi zaprli v gluho sobo, kjer vas nihče od zunaj ne sliši, in se, pa čeprav med mahanjem in kričanjem, dogovorili, kako boste ravnali? In potem bi prišli vsi trije na tisto zdaj že zelo znano dvorišče in povedali prestrašenim zaposlenim, kako ste se odločili? Prepričana sem, da bodo ljudje znali pravično porazdeliti predvolilne točke.
Pa se ne grebejo med seboj le tako imenovani levičarji in levosredinci, ki so zdaj na oblasti, ampak jim uspešno parirajo tudi desničarji. Iz Bruslja prihajajo vesti, da sta si poslanca SDS in NSi omislila vsak svojo preiskovalno skupino, ki bosta prišli v Slovenijo preučevat krivosodje in podobne grehe (v osiranju lastne države v tujini smo pa res svetovni prvaki). Oba, Tomc in Tonin, skušata vzbuditi vtis, da prihaja v inšpekcijo evropski parlament, v resnici pa prihajajo njuni strankarski kolegi. Mimogrede, oba sta iz iste – ljudske – stranke.
Politični bogovi so res padli na glavo, mediji pa z njimi vred, saj včasih ne vemo več, komu naj sledimo in kako naj si kaj razlagamo. Morda bi pa res morala malo manj poslušati in brati ter se bolj posvetiti prekopavanju vrta; od tega bo vsaj kakšna korist.
Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 8, 25. februar 2025.
