Hecna stvar, to je Martin Luther King ml. rekel pred več kot pol stoletja, ampak je misel, kot bi si jo izmislil prav posebej za premislek o sovražnem govoru. Izraz zanj so sicer skovali šele desetletja pozneje, ampak ja, sovraštvo so pa tudi takrat že poznali.
Nočemo trditi, da se mi nad sovraštvo spravljamo z ljubeznijo, to ne, vendar na Janinih družbenih omrežjih s sovražnim govorom nimamo težav. Kritična stališča, drugačna od naših, nas ne motijo, če so izražena vljudno. S komentarji, ki so prostaški, žaljivi, hudobni, pa zelo hitro opravimo: brišemo jih. Brez milosti. Najvztrajnejše svinjalce našega spletnega kraljestva blokiramo. Pufff, adijo, za nas ne obstajaš več. Zasajaj svoje strupnike kam drugam. In je problem rešen – vsaj za nas. Ampak mi imamo moderatorja in obvladljivo število komentarjev. Medtem pa pretežno anonimne spletne strupenjače svojo duševno praznino ali kaj že je tisto, kar jih poganja v to, polnijo z zastrupljanjem drugih spletnih strani z orjaško mero zlobe in slabe slovenščine. Nihče jih ne preganja, nihče jih ne briše, nihče jih ne prijavlja. (Nihče jim ne popravlja jezika.) Ni moderatorjev, ni časa, ni volje? Kakorkoli, sovražni govor, ki ga brez sramu kuri tudi del politike, je postal tako toksičen, da ga je vlada – sedanja vlada, ne prejšnja – prepoznala kot problem. In ukrepala. Saj je morala, obljubila je, da bo. Pa so šli in letos marca ustanovili »strateški svet za preprečevanje sovražnega govora«. Dolg naziv, maratonski, ampak ne morejo temu reči komisija, razumete, čeprav to v resnici je, ker vsi vemo, da je komisija, kot pravi prastara modrost iz prejšnjega stoletja, »žival s štirimi zadnjimi nogami«. Ta komi… eee, strateški svet je pa svoje poslanstvo vzel zares in ukrepal: oni dan je vladi v razmislek ponudil osnutek priporočil. Obsežen osnutek je, ne bomo se ustavljali pri navodilih za šole in vrtce, tisto je tek na dolge proge za vzgojo bodočih nesovražnih državljanov, zanimajo nas predlogi, s katerimi bi zdaj! takoj! ali najpozneje čim prej! ustavili spletne strupenjače.
Tule je nekaj njihovih predlogov: strožja medijska zakonodaja, takojšen odziv na sovražne komentarje pri medijskih hišah, ki bi morale prevzeti odgovornost za to, kar se dogaja na njihovih profilih v družbenih medijih (tako kot to že počnemo mi), pa prednostna obravnava napadov na novinarje, kaznovanje sovražnega govora in groženj zoper njih. In slednjič – ahhh, tole vam bo všeč, to je moj najljubši del: prepoved financiranja in oglaševanja v medijih, ki širijo sovraštvo. No, to! Ne ljubezen, oprosti Martin Luther King ml., prazen tošel jih bo pokončal. Ali vsaj ublažil njihovo toksično retoriko. Pogrešamo samo še kakšen predlog, kaj storiti s strupenjačami z zasebnimi računi na Twitterju …
Strateški svet je prižgal prvo zvezdico na praznem nebu, zdaj je na vladi, da razsvetli noč.
