»Po treh letih nabiranja kliničnih izkušenj in iskanja kompromisov sem spoznala, da me delo zdravnika v klasični medicini ne izpolnjuje: pomoč ki sem jo nudila ljudem, mi ni bila dovolj. Poleg tega sem vse preveč poznala tudi alternativne postopke pomoči, s katerimi bi si bolniki lahko olajšali marsikakšno tegobo.« Zdravnica Antonina Rome, ki se je odločila, da bo bolnikom pomagala bolj celostno, je že med študijem medicine na fakulteti pogrešala izbirni predmet o alternativnih metodah. Že kot otrok se je namreč zdravila z alternativo, za delo z bioresonanco pa se je odločila, ko je opazovala mamo, kako uspešno pomaga ljudem. »Tudi sama sem želela pomagati, že od nekdaj me je zanimal človek v celoti.« Zaradi holističnega znanja, ki ga še vedno izpopolnjuje, je vredno prisluhniti njenim modrostim.
Kako in zakaj ste se po zahtevnem študiju medicine in treh letih dela odločili zapustiti uradno medicino in pomagati z alternativnimi metodami?
Bioresonanco sem spremljala še iz otroških let, želela sem se ukvarjati z njo. Ko sem imela dvanajst let, sem na seminarju sedela z velikimi slovenskimi akupunkturisti, tudi dr. Medvedom, in ko sem jih opazovala pri seznanjanju z napravo za bioresonanco, ki je elektroakupunkturna naprava, sem si želela to delati. Želela sem biti zdravnica in pomagati z bioresonanco, a po šestih letih študija, letu absolventa in treh letih dela na kliniki sem skoraj pozabila na svojo željo. Tretje leto na kliniki sem bila zelo nezadovoljna: sedla sem za mizo in napisala na papir, kakšna je moja sanjska služba – potem je šlo z lahkoto.
Zakaj pa ste se odločili za študij medicine?
Kot zdravnica sem želela pomagati ljudem, toda med študijem je bilo zame težko: prve tri letnike, ko sem se naučila vse o človeku, mi je zadoščalo, kasneje mi ni bilo več všeč, saj sem se med študijem že učila dela z bioresonanco. Način usmerjenega zdravljenja v klasični medicini mi ni bil več blizu in še danes mi ni.
Ker mislite, da nismo le telo, temveč tudi duh?
Absolutno! Medicina je zašla v slepo ulico, ko je zanemarila duha. V alternativni medicini so že izrazi biopolje, duh, avra prednost, to ljudje iščejo: želijo si drugačno obravnavo. Vedno sem dajala prednost duhovnosti.
Čustva so zelo velik dejavnik zdravja, zlasti nepredelana.
Ja, delujejo čisto na fiziološki ravni. Če nas je strah, recimo, bi medicina lahko dokazala, da se v nogah izboljša prekrvitev, ker se pripravljamo na beg – zato se nam tresejo noge. Pri jezi sta energija in prekrvitev usmerjeni v zgornji del trupa, ker smo zaradi jeze napadalni. Če je otrok žalosten, je vdan, ni borben, ni bega, fiziološko začnejo žleze znojnice proizvajati poseben vonj, da vsaj na ta način odbijemo »nasprotnika«: takrat morajo starši posredovati in otroka malo prestrašiti, nato nekoliko razjeziti, znebiti se jeze pa ni težko. Čustva se dogajajo po lestvici, žalost je na lestvici zelo nizko; če smo kronično žalostni ali kronično v strahu, recimo otroci v šoli, je vsa prekrvitev v nogah – to pa privede do zdravstvenih težav.
Zaradi stresa?
In dednosti, tako razlagajo danes. A stres ni nekaj, vedno je nekdo, ki povzroča stres, osebe, medsebojni odnosi. Pri gospeh srednjih let opažam, da so na razpotju v življenju, da niso zadovoljne. Pomagam jim tako, da z merjenji ovrednotimo hormonsko-živčni sistem, toda veliko se tudi pogovarjam, dajem jim domače naloge: doma morajo opazovati in zapisovati, kdo v okolju jih ceni in kdo ne, morajo se naučiti ustavljati vrednostne sodbe. Stavku, ki se začne s ti si, moramo reči stop!
Kje delamo največje napake, zakaj se ruši zdravje?
Ena od najpomembnejših stvari je, da ljudje ukinejo gledanje televizije, ker daje enosmerno komunikacijo, kar je za človeka samozadostno. Kadar so ljudje vznemirjeni, vzkipljivi, jim dam za domačo nalogo, da ukinejo televizijo, gredo v naravo in hodijo bosi – da se razelektrijo, rešijo elektrosmoga, poleg tega so na podplatih refleksne cone in masiranje podplatov zelo pomaga tudi pri moji terapiji. Kadar gredo ljudje v naravo, je zelo pomembno, da niso s sklonjeno glavo zatopljeni v svoje misli, ampak da gledajo okoli sebe, se dotikajo dreves … Da gredo ven iz svojega uma, ven iz problemov! To je tudi dobra vaja za ljudi, ki ne morejo spati, hoja potegne človeka iz vsakodnevnih miselnih tokokrogov in težav, ki nas omejujejo ter delajo bolne. Do bolezni pride zaradi slabega poslušanja samega sebe: v praksi vidim, da imajo ljudje, ki se že dolgo ukvarjajo s seboj, ki se poslušajo in opazujejo, veliko boljše rezultate pri alternativnem zdravljenju kot tisti, ki so se šele začeli samoopazovati. Tisti, ki opravijo nekaj terapij in ničesar ne spremenijo, se ne potrudijo dovolj za svoje telo, zdravje, razvoj.
Imamo vsi sposobnost samozdravljenja?
Tako je. Te spremembe samega sebe odpirajo poti do samozdravljenja, vse drugo so le pripomočki. Branje knjig, ob katerih se posameznik zave, da ni samo telo, zelo pripomore, tisti, ki so na tej poti duhovnosti poglobljeno, zavračajo kemijsko zdravljenje. Človek naj v telo vnaša samo tisto, kar je že tam prisotno, to pa so vitamini; če pa že kdo vzame antibiotik, ga vsaj naučim, kako je treba ravnati, da se izogne vsem posledicam. Med jemanjem antibiotikov se je treba obvezno izogibati uživanju sladkorja, beli pšenični moki in izdelkom iz pšenice, kvasu, ker antibiotiki uničujejo ne le bolezenske klice, temveč tudi zdrave bakterije, ki jih v črevesju moramo imeti. Sočasno z antibiotikom se mora jemati še probiotik, a niso vsi dobri: dobra sta tekoča probiotika agenki in vitabiosa dr. Ostana. Če jemljemo antibiotik na osem ur, potem vmes, po štirih urah, vzamemo probiotik in nadaljujemo z njim tudi, ko antibiotikov ne uživamo več. Jogurt ne zadošča, morda kislo zelje.
Zakaj zbolevajo otroci, smo za to odgovorni starši?
Otroci so ob rojstvu glede imunskega odziva nepopisan list: z rojstvom začnejo pisati svoj imunski spomin, ravno tako živčni sistem, ki se razvije do adolescence. Otrok mora spoznavati svet s čutili in jih uriti, ker se tako uči o svetu. Moja hči mora poskusiti sama, mora potipati, ali je mrzlo ali hladno: če je zunaj mraz in se noče obleči, stopiva ven in pogledava, ali je mrzlo – tistih nekaj sekund, ko je na mrzlem zraku, se ne bo prehladila, bo pa dobila izkušnjo, čutila bo, da je mrzlo. Pomagam ji, da naredi sama, to uči tudi pedagogika montessori, ki mi je zelo pri srcu: starši pomagajo otroku, ki mora sam spoznavati svet, se učiti in dobivati realne percepcije. Zavijanje v vato je tudi, da otroku ne pustiš, da spoznava realni svet, naravo, živali. Meni so v otroštvu dovolili poskušati in ob tem sem uživala! Treba se je zavedati vpliva staršev!
Kje grešimo?
Izkoristimo potrebe otroka in hkrati naredimo nekaj zase, pojdimo vsak dan z njim v naravo, kajti otrok mora biti motorično aktiven: otrok bo plezal toliko časa, dokler ne bo osvojil znanja! Ne posadimo ga pred televizijo zato, da imamo mir – to je greh! Poleti, jeseni in spomladi jih ne smemo oblačiti preveč, ker se začnejo hitro potiti, saj so veliko bolj aktivni kot mi, sedeči – raje jih oblecimo manj kot več, pustimo jih, da so veseli, da uživajo. Dovolimo otroku, da hodi bos zunaj, po kamenčkih in tudi v stanovanju. Vpričo otroka ne kažimo velike zaskrbljenosti, strahu in panike. Poglejte otroka, vprašajte ga, kaj čuti, občuti, želi, pogovarjajte se, ne silite ga z avtoriteto, dosezite konsenz. Še hrana: danes imamo izobilje nekakovostne in mrtve hrane, treba je zamenjati glavna živila. Naj starši vpeljejo druge vrste moke (pirino, kamutovo, rženo), mleko naj zamenjajo s kakšnim nadomestkom, recimo riževim ali ovsenim mlekom. Mleko je centralen alergen, ki povzroča zasluzenje: otrokom, ki imajo pozimi veliko težav z zgornjimi organi in dihali, bioresonanca potrdi škodljivost mleka. Otroku pripravljam s paličnim mešalnikom smutije iz banane, manga in špinače, postopoma pa dodajam več zelenjave (solata, peteršilj, kitajsko zelje …) in zmanjšujem sadje – izkusil bo, da je tudi zeleno sladko. Ker imajo otroci bolj razvit okus kot odrasli, namreč a priori odklanjajo preveč intenzivne okuse.
Vaš otrok uživa takšno hrano?
Ja, in pije vodo. Sva se pa dogovorili, da takrat, ko smo zunaj, lahko spije sok. Pri nas je voda za to, da se odžejaš, vse drugo, tudi sok, pa je hrana. Sem zelo proti sladkarijam, toda v poletnem času delam domač sladoled iz zamrznjenega sadja in banane, ki ju zmiksam. Domač sladoled je nagrada zanjo.
Tudi hrana prispeva k nastanku bolezni?
Vse gre skozi želodec (nasmeh)! Črevesje je svet, ki je povezan tako z zunanjim kot notranjim svetom. V črevesju je veliko limfe, kar pojemo, vpliva na naš imunski sistem, telo pa se odzove v skladu s tem. Odraslih ne silim k spremembi v prehrani, se pa pogovarjam o tem in ponavadi spremembe sprejmejo: če se držijo samo nekaj tednov in se nato pregrešijo, telo udari nazaj s hudimi reakcijami, težavami v obliki krčev, napihnjenosti, mozoljev, nečiste kože, kar ni normalno v zreli dobi. Telo pove samo!
Kakšne so spremembe?
Odlične, ljudje so izredno inovativni pri hranjenju. Pomembno je, da vztrajate in uspevate ne glede na to, kdo vam meče polena pod noge, in sledite svojim ciljem. Tega se držim tudi sama, vem, da je to prava pot, zato me nihče ne bo ustavil!
