Teheran na muhi: Trump z letalonosilkami obkolil Iran in grozi z vojno
Trump z letalonosilkami v Arabskem morju pritiska na Teheran. V Ženevi potekajo ključna pogajanja: takojšen jedrski dogovor ali nova vojna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Svetovna pozornost je te dni razdeljena med Ženevo in Arabsko morje. Kot poroča The New York Times, so se jedrska pogajanja med Združenimi državami Amerike in Iranom v torek nadaljevala v Švici, vendar v ozračju, ki bolj spominja na pripravo na bitko kot na iskanje miru.
Ameriški predsednik Donald Trump je namreč odredil eno največjih kopičenj vojaških sil v regiji v zadnjih letih.
V ponedeljek je na krovu predsedniškega letala Air Force One novinarjem dejal, da Iran »obupno želi dogovor«, saj se zaveda uničujočih posledic, če do njega ne pride.
Trump od Teherana zahteva takojšen sporazum, v nasprotnem primeru pa mu grozi z možnostjo novega ameriškega napada.
Trumpova »težka konjenica« v Ženevi
V torek se v Ženevi začenja nov krog pogajanj, ki pa se bistveno razlikuje od prejšnjih poskusov diplomacije.
Al Jazeera poroča, da srečanje poteka na veleposlaništvu Omana, saj ta zalivska država ponovno igra vlogo ključnega posrednika med sprtima stranema.
Bela hiša je v Švico poslala svoja najtesnejša zaupnika, kar kaže na resnost situacije.
Ameriško delegacijo vodita posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in Jared Kushner, predsednikov zet ter višji svetovalec.
Uradniki, ki so za The New York Times spregovorili pod pogojem anonimnosti, trdijo, da njuna prisotnost signalizira, da Trump nima potrpežljivosti za dolgotrajne diplomatske plese.
Na drugi strani mize sedi iranski zunanji minister Abbas Araghchi.
Ta je prek družbenih omrežij sporočil, da je v Ženevo prišel z »resničnimi idejami za pravičen dogovor«, a je dodal pomemben opomin: »Česa ni na mizi: podreditve grožnjam.«
Razhajanja so velika. BBC navaja, da Iran želi pogovore omejiti izključno na svoj jedrski program in odpravo uničujočih gospodarskih sankcij.
ZDA pa zahtevajo veliko več. Želijo omejiti iranski program balističnih raket in ustaviti podporo tako imenovanim posredniškim milicam (proxy militias).
Gre za oborožene skupine v regiji, kot so Hezbolah v Libanonu ali hutijevci v Jemnu, ki jih Iran financira in uporablja za uveljavljanje svojega vpliva, ne da bi se sam neposredno vpletel v spopad.
Obroč okoli Irana se oži
Enota za preverjanje dejstev BBC Verify je s pomočjo satelitskih posnetkov evropskega sistema Sentinel-2 potrdila točno lokacijo ameriške letalonosilke USS Abraham Lincoln.
Ladja se nahaja v Arabskem morju, le približno 700 kilometrov od iranske obale in 240 kilometrov od Omana. To ni osamljena ladja, temveč plavajoča trdnjava, ki vodi udarno skupino (strike group).
To je vojaška formacija, ki vključuje letalonosilko kot poveljniško ladjo ter spremstvo več rušilcev in križark za zaščito in napad.
🇺🇸CENTCOM
— Ares, Information Service (@Aresinfoservice) February 17, 2026
🔻EA-18G Growlers from Electronic Attack Squadron 133 and F-35C Lightning IIs from Marine Fighter Squadron 314 prepare for launch on the flight deck of USS Abraham Lincoln (CVN 72). Operating in international waters in the Middle East, the aircraft carrier conducts… pic.twitter.com/a6hJpFJQNZ
Skupina USS Abraham Lincoln vključuje tri rušilce z vodenimi izstrelki, na krovu pa nosi 90 letal, vključno z naprednimi lovci F-35, in 5680 članov posadke.
A to je le prvi del ameriškega pritiska. BBC poroča, da je na poti v regijo tudi USS Gerald R. Ford, največja vojna ladja na svetu, ki naj bi prispela v treh tednih.
#BREAKING 🇺🇸🇮🇷 The USS Abraham Lincoln remains operational in the northern Arabian Sea amid heightened tensions with Iran, according to BBC-obtained Sentinel-2 satellite images from February 15. pic.twitter.com/4czTRRH9AV
— Nucleus Prime (@nucleusprime) February 17, 2026
Skupno so ZDA v regijo napotile dvanajst bojnih ladij.
Iranski odgovor: »Vojne igre« v Hormuški ožini
Teheran se na ameriški pritisk odziva z demonstracijo lastne sile.
Iranska revolucionarna garda (IRGC), elitna veja iranske vojske, je v ponedeljek začela pomorske vojaške vaje v strateško ključni Hormuški ožini.
Poluradna tiskovna agencija Tasnim poroča o »vojnih igrah«, s katerimi želi Iran pokazati, da lahko zapre to pomembno pomorsko pot.
Hormuška ožina je ozek preliv med Perzijskim zalivom in Omanskim zalivom, skozi katerega potuje petina vse svetovne nafte.
Vsaka motnja v tem prelivu bi povzročila takojšen skok cen energentov in globalno gospodarsko krizo.
Zakaj so napetosti tako visoke?
The New York Times razkriva, da so ZDA in Iran lani že poskušali doseči dogovor, ki bi vključeval ukinitev sankcij v zameno za ustavitev bogatenja urana.
Pogajanja leta 2025 so propadla, posledice pa so bile uničujoče. Izrael je sprožil vojaško kampanjo proti iranskemu jedrskemu programu, kar je sprožilo dvanajstdnevno vojno med državama.
V spopad so se vključile tudi ZDA z nevidnimi bombniki (stealth bombers), letali, ki so zaradi posebne oblike in materialov radarjem skoraj nevidna. Napadli so tri iranske jedrske objekte.
Čeprav je Trump sprva trdil, da je bil iranski program uničen, so ameriški obveščevalni podatki kasneje pokazali, da je bil »le« hudo poškodovan, ne pa uničen.
Prav to je razlog, da so se strani vrnile za pogajalsko mizo. Iran potrebuje čas za obnovo ali ukinitev sankcij, ZDA in Izrael pa želita dokončati delo, bodisi z dogovorom bodisi z novim napadom.
Izrael skeptičen, Iran na robu zloma
Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je prejšnji teden v Washingtonu sestal s Trumpom, ostaja skeptičen do diplomacije.
Ameriškim judovskim voditeljem je v nedeljo dejal, da Iran »zagotovo razume, da so zadnjič zamudili priložnost«, ker niso pokazali prožnosti.
Netanjahu zahteva drakonske pogoje: popolno prepoved bogatenja urana, stroge omejitve balističnih raket in konec iranske podpore milicam, kot sta Hamas in Hezbolah.
Trumpova strategija maksimalnega pritiska pa tokrat cilja tudi na iransko notranjepolitično šibkost.
The New York Times poroča, da iransko gospodarstvo pod težo sankcij razpada, kar je sprožilo nov val protivladnih protestov.
Režim se je odzval brutalno, po podatkih skupin za človekove pravice je v zatrtju protestov umrlo na tisoče ljudi.
Trump je prejšnji mesec javno obljubil pomoč protestnikom, kar je Teheran razumel kot neposredno grožnjo spremembe režima.
Zdaj je Bela hiša Iranu ponudila izbiro: dogovor, ki bo verjetno težak, ali pa tveganje vojne v trenutku, ko je režim doma najbolj ranljiv.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
