(SPREMLJAMO) Trump zbijal šale o Iranu: "Sploh ne vedo, kdo vodi državo"
Vstopili smo v drugi "delovni" teden vojne na Bližnjem vzhodu. V Iranu so izbrali novega voditelja. Cene nafte pa so poskočile kar za četrtino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vrhovni kleriki so v nedeljo izbrali novega vrhovnega voditelja v Iranu. Po likvidaciji Alija Hameneja so za njegovega naslednika določili kar njegovega sina, 56-letnega Modžtabo Hameneja. Nekaj ur po izbiri je Iran na države v Perzijskem zalivu poslal nove drone in rakete. Cena nafte je še poskočila.
Ameriški predsednik Donald Trump je mlajšega Hameneija pred tem označil za "lahkokategornika" in v nedeljo znova vztrajal, da bi moral on imeti besedo pri imenovanju novega voditelja. "Če ne bo dobil našega soglasja, ne bo dolgo zdržal," je povedal za ABC News. Po izbiri pa je voditelju televizije Fox News dejal, da "ni zadovoljen". Napadi se tudi danes nadaljujejo.
Trump o Iranu: "Sploh ne vedo, kdo vodi državo"
Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Doralu na Floridi poudaril, da je vojna proti Iranu zanj bolj ali manj končana. Med drugim je pohvalil ime operacije Epski bes in se pošalil iz iranske mornarice, ki da je v celoti uničena in "leži na dnu oceana".
Spomnil je, da je bila večina iranskega vodstva likvidirana, zato po njegovih besedah "sploh ne vedo, kdo vodi državo". Poudaril je tudi, da bi bil Izrael brez ameriške intervencije zaradi iranskega jedrskega programa "v dveh tednih izbrisan z zemljevida".
Kot že ničkolikokrat je ponovil domnevne dosežke svoje administracije in kritiko svojega predhodnika Joeja Bidna. Po njegovih besedah so bile ZDA v času Bidnove administracije "mrtva država", zdaj pa so "najbolj vroča država na svetu".
Za televizijo Fox News je Trump, ki pravi, da mora biti vpleten v izbiro novega iranskega vodstva, že v nedeljo dejal, da z novim voditeljem Modžabo Hamenejem ni zadovoljen. Dejal je, da ima v mislih nekoga, ki bi ga lahko nadomestil, vendar ni povedal, koga.
Trump s Putinom o Iranu in Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta danes po telefonu govorila o aktualnih mednarodnih razmerah, pri čemer sta posebno pozornost namenila konfliktu z Iranom in prizadevanjem za rešitev ukrajinskega vprašanja, je sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov.
Po besedah Ušakova sta predsednika prvi telefonski pogovor po decembru lani opravila na pobudo Washingtona. Trajal je približno uro in pol, razpravljala pa sta o številnih "izjemno pomembnih vprašanjih, povezanih s trenutnim razvojem mednarodne situacije".
Putin v pogovoru pozval k "hitri politični in diplomatski rešitvi" ameriško-izraelske vojne proti Iranu, glede Ukrajine pa je Trumpu predstavil "trenutno situacijo na kontaktni črti". "Pogovor je bil resen in konstruktiven," je dodal Ušakov.
Med žrtvami v Iranu še trije učenci
V napadih ZDA in Izraela na iransko provinco Lorestan so bili ubiti trije učenci oziroma dijaki, poroča iranska državna tiskovna agencija Tasnim. Med žrtvami so učenec četrtega razreda osnovne šole Mohammad Saleh S. Saket, srednješolec Amir Ali Cheraghi in učenka drugega razreda osnovne šole Anahid Rashno, ki je bila po navedbah agencije v napadu ubita skupaj s svojo materjo, povzema Al Jazeera.
Trump še danes pred novinarje
Ameriški predsednik Donald Trump je za danes ob 17.30 po lokalnem času (21.30 po srednjeevropskem) napovedal tiskovno konferenco, preden se vrne v Washington s Floride, vendar ni razkril, o čem bo govoril. "Danes poteka veliko pomembnih srečanj in telefonskih klicev," je zapisal na omrežju Truth Social.
Tiskovna konferenca bo sledila Trumpovi udeležbi na republikanski dobrodelni prireditvi in današnjem zaprtju ameriških finančnih trgov, ki že več kot teden dni trepetajo zaradi naraščajočih cen nafte in strahu pred inflacijo, piše Reuters. Ob tem BBC spominja, da gre za prvo formalno tiskovno konferenco od začetka spopadov v Iranu; njegova zadnja tiskovna konferenca v Beli hiši je bila 20. februarja.
Erdogan svari Teheran
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po poročanju AFP posvaril Teheran pred "provokativnimi koraki". "Kljub našim iskrenim opozorilom se še naprej izvajajo zelo napačni in provokativni koraki, ki bodo ogrozili prijateljstvo s Turčijo," je opozoril. Poudaril je, da je glavni cilj njegove administracije, da Turčijo obvaruje pred vojno.
Tiskovni predstavnik turške vlade Burhanettin Duran je v ločeni objavi na omrežju X vse strani, vpletene v konflikt, zlasti pa islamsko republiko, pozval, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila varnost v regiji in civiliste izpostavila nevarnosti. "Zelo pomembno je, da se napetosti v regiji ne stopnjujejo in da se konflikt ne razširi," je poudaril.
Bruselj skrbi dolgotrajna vojna
Če se bo vojna zavlekla, bi lahko povzročila stagflacijo v svetovnem in evropskem gospodarstvu, je pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov območja z evrom posvaril evropski komisar za gospodarstvo Valdis Domrovskis. Ministri se bodo danes osredotočili predvsem na vpliv dogajanja na Bližnjem vzhodu in na cene energentov.
Evropa zaenkrat posledice občuti predvsem na gospodarskem področju, saj je Iran zaprl za prevoz energentov ključno Hormuško ožino. Cene nafte zaradi vojne strmo naraščajo in so se v današnjem trgovanju dvignile nad 100 dolarjev za 159-litrski sod. Hormuška ožina je pomembna je tudi za prevoz utekočinjenega plina, katerega cene prav tako naraščajo.
Ko voda postane vojna tarča
Iran je Združene države obtožil, da so ustvarile nevaren precedens z napadom na obrat za razsoljevanje vode na otoku Qeshm, ki s pitno vodo oskrbuje približno 30 vasi. Po drugi strani je Bahrajn sporočil, da je iranski dron poškodoval njihov obrat za razsoljevanje in Iran obtožil napadanja civilne infrastrukture.
Države v Perzijskem zalivu so močno odvisne od razsoljene vode, saj brez nje skoraj ne bi imele zanesljive oskrbe s pitno vodo. Razsoljena voda namreč predstavlja velik delež pitne vode v regiji: 42 odstotkov v Združenih arabskih emiratih, 70 odstokov v Savdski Arabiji, 86 odstotkov v Omanu in kar 90 odstotkov v Kuvajtu, navaja Al Jazeera.
Analiza: iransko dekliško šolo zadela ameriška raketa
Preiskovalni portal Bellingcat je objavil analizo videoposnetka, ki naj bi prikazoval ameriški manevrirni izstrelek Tomahawk, ki je 28. februarja zadel vojaški objekt v neposredni bližini dekliške osnovne šole v iranskem mestu Minab. Posnetek, ki ga je prvotno objavila iranska tiskovna agencija Mehr, so raziskovalci geolocirali in preverili z analizo odprtih virov ter primerjavo z obstoječimi satelitskimi posnetki.
Po ugotovitvah analitikov projektil zadene kompleks iranske revolucionarne garde (IRGC), ki stoji tik ob šoli Shajareh Tayyebeh. Raketa je po obliki in letu skladna z ameriškim izstrelkom Tomahawk, ki ga v konfliktu uporabljajo le ZDA, kar dodatno krepi domneve, da je napad izvedla ameriška vojska in ne iranska, kot zatrjuje ameriški predsednik Donald Trump.
V eksplozijah je bila močno poškodovana tudi bližnja šolska stavba, kjer je bilo po podatkih iranskih oblasti ubitih med približno 168 in 180 ljudi, večinoma deklic, starih med 7 in 12 let. Preiskava ameriške vojske o okoliščinah napada še poteka, medtem ko so organizacije za človekove pravice in mednarodne institucije pozvale k neodvisni preiskavi zaradi možne kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Hezbolah in Hutiji prisegli zvestobo novemu ajatoli
Libanonsko proiransko šiitsko gibanje Hezbolah je danes pozdravilo imenovanje Modžtabe Hameneja za novega iranskega vrhovnega voditelja in mu priseglo zvestobo, navaja AFP.
Imenovanje so pozdravili tudi jemenski uporniki Hutiji, ki jih prav tako podpira Iran, in proiranske šiitske milice v Iraku. Hutiji so v izjavi navedli, da je njegova izbira "nova zmaga za islamsko revolucijo" in pomeni "odločen udarec sovražnikom islamske republike".
Koliko smrtnih žrtev je doslej terjala vojna na Bližnjem vzhodu
Iran
Po poročanju tiskovne agencije Reuters je bilo v Iranu doslej ubitih najmanj 1230 ljudi, vključno s 175 učenkami in člani osebja dekliške šole v iranskem mestu Minab. Gre za podatke organizacije iranski Rdeči polmesec, pri čemer ni jasno, ali vključujejo tudi smrtne žrtve med pripadniki iranske revolucionarne garde.
Je pa znano, da podatki ne vključujejo najmanj 104 mrtve mornarje, pripadnike iranske mornarice s fregate Iris Dena, ki jo je prejšnji teden ob obali Šrilanke potopila ameriška podmornica.
Libanon
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v izraelskih napadih na tarče v Libanonu umrlo najmanj 394 oseb, vključno s 83 otroki.
Izrael
Po navedbah izraelske vojske sta na jugu Libanona umrla dva izraelska vojaka, prvi smrtni žrtvi v izraelski vojski, odkar so v zadnjem tednu znova začeli napadati Hezbolah v Libanonu.
Sicer pa naj bi v Izraelu v iranskih napadih umrlo enajst civilistov.
ZDA
V ameriški vojski so doslej potrdili sedem smrtnih žrtev med svojimi vojaki
Drugi
Po podatkih iraških oblasti je v Iraku umrlo najmanj 15 oseb, v Siriji štiri, v Kuvajtu pet, Združenih arabskih emiratih štiri, Saudovi Arabiji dve ter Bahrajnu in Omanu po ena.
Macron: razpravljamo o sprostitvi 20 do 30 odstotkov rezerv nafte
S 1. januarjem 2026 je enoletno predsedovanje skupini G7 prevzela Francija, ki je tudi sklicala ta nujni sestanek. Kot je danes poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron, finančni ministri na srečanju razpravljajo o možnosti, da bi pod koordinacijo IEA sprostili približno 20 do 30 odstotkov strateških rezerv.
Nato nad Turčijo sestrelil iransko raketo
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Natova zračna obramba v turškem zračnem prostoru sestrelila balistično raketo, ki je bila izstreljena iz Irana. Pozneje je dogodek potrdilo tudi zavezništvo. Ostanki rakete so padli na neposeljeno območju v Gazientepu na jugovzhodu Turčije. Gre za drugi podoben incident v zadnjem tednu. Prvo so minulo sredo prav tako prestregli Natovi sistemi zračne obrambe. Teheran je sicer zanikal kakršnokoli izstrelitev rakete proti sosednji državi.
Posledice vojne je že čutiti v Evropi
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes dejala, da je učinke vojne na Bližnjem vzhodu že čutiti v Evropi, z naraščajočimi cenami energije in v trgovini. Obenem je poudarila, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo in pravico, da odloča o svoji prihodnosti, "četudi vemo, da bo to med vojno in po njej polno nevarnosti in nestabilnosti". Von der Leyen je tudi dala jasno vedeti, da "ne bi smeli točiti solz za iranskim režimom, ki je povzročil smrt in zatiranje lastnega ljudstva".
Witkoff in Kushner ne potujeta v Izrael
Steve Witkoff in Jared Kushner, ameriška posebna odposlanca, ki najraje potujeta v Moskvo, bi morala odpotovati v Izrael, a je jutrišnji obisk preklican. Uradnega pojasnila ni, po poročanju The Jerusalem Post naj bi prišlo do prvega resnejšega nesporazuma med Washingtonom in Tel Avivom od začetka napada na Iran. Američani menda niso zadovoljni s pretiranim obsegom sobotnih izraelskih napadov na iranske naftne objekte, ki bi lahko povzročili ogromen dvig cen nafte in morebiti celo "zlom" energetskega trga. Spomnimo, da so prav zaradi stabiliziranja cen ZDA začasno Indiji dovolile, da kupuje rusko nafto.
Putin čestital mlademu Hameneju
Ruski predsednik Vladimir Putin je čestital Modžtabi Hameneju ob imenovanju za novega vrhovnega voditelja Irana in ponovno potrdil podporo Moskve Teheranu. "V času, ko se Iran sooča z oboroženo agresijo, bodo vaša dejanja na tem visokem položaju nedvomno zahtevala velik pogum in predanost. Prepričan sem, da boste častno nadaljevali delo svojega očeta in združili iransko ljudstvo v soočenju s to hudo preizkušnjo," je dejal Putin, ki so lahko mane roke ob zvišanju cen nafte.
Turška letala na Severni Ciper
Turčija je danes na Severni Ciper napotila šest bojnih letal F-16. Ankara se je za ukrep odločila, potem ko so pred tednom dni prestregli dva drona, namenjena proti enem od dveh britanskih oporišč na otoku. Ciprska vlada je sicer sporočila, da sta bila drona najverjetneje izstreljena iz Libanona, in sicer naj bi ju izstrelilo proiransko šiitsko gibanje Hezbolah. Po incidentu je več evropskih držav Cipru obljubilo pomoč ter napovedalo napotitev sistemov zračne obrambe in druge vojaške opreme na otok.
Iranske oblasti: Želijo razbiti našo državo in se polastiti nafte
Na iranskem zunanjem ministrstvu so danes poudarili, da je Iran v obrambi svoje države enoten ter da ZDA in Izrael kršijo vse mednarodne norme in prakse. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei je ZDA obenem obtožil, da želi razbiti njihovo državo in se polastiti njihove nafte.
Iran je obenem zanikal, da bi izvedel napade na Ciper, Turčijo in Azerbajdžan.
Kitajska proti vmešavanju v notranje zadeve Irana
Kitajska je danes še enkrat več izrazila nasprotovanje vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je dejal, da je treba spoštovati suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost Irana.
Izrael je prejšnji teden opozoril, da bo novi iranski vrhovni voditelj tarča napadov, še preden je bil Hamenejev sin izbran za nastop funkcije. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da novi vrhovni voditelj "ne bo dolgo zdržal" brez njegove odobritve. Peking poziva vse vpletene strani v vojno na Bližnjem vzhodu, naj čim prej ustavijo vojaške operacije in nadaljujejo pogajanja.
Sedem mrtvih ameriških vojakov
Število žrtev spopadov na Bližnjem vzhodu med ameriškimi vojaki se je povzpelo na sedem. Za posledicami poškodb je namreč ponoči umrl pripadnik ameriške vojske, ki je bil ranjen v iranskem napadu v Savdski Arabiji pred tednom dni.
V Libanonu ubili 83 otrok
Izraelska vojska je sporočila, da je davi izvedla zračni napad na infrastrukturo proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v libanonski prestolnici Bejrut. Hezbolah medtem navaja, da se njegovi pripadniki na vzhodu Libanona spopadajo z izraelskimi vojaki, ki so vdrli na območje. Libanonsko ministrstvo za zdravje je v nedeljo sporočilo, da je bilo od začetka izraelske ofenzive na Libanon ubitih 394 ljudi, med njimi 83 otrok. Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in napadov izraelskih sil na cilje v Libanonu pa je moralo domove doslej zapustiti 517.000 ljudi. Izraelska stran je medtem navedla, da sta bila v spopadih na jugu Libanona ubita dva izraelska vojaka, ki sta prvi žrtvi v njenih vrstah od začetka ofenzive.
Podražitev nafte in vpliv na ceno goriv
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju dvignile nad 100 dolarjev za 159-litrski sod. Drugače povedano, poskočile so za več kot 25 odstotkov, kar je največ od sredine leta 2022. Trump pravi, da je to zelo majhna cena za dosego miru. Posledice podražitve nafte je med drugim opaziti na bencinskih servisih v naših sosednih državah. V Sloveniji so nekateri pohiteli in zato je ponekod na bencinskih servis zmanjkalo dizla. Koliko se bodo podražila goriva v Sloveniji, bo znano danes.
Na trgu vlada velik strah pred daljšo blokado Hormuške ožine, preko katere gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto. Od ameriško-izraelskih napadov na Iran je skoraj ni več prečkala nobena ladja. Ožina je pomembna je tudi za prevoz utekočinjenega plina.
Preiskava napada na dekliško šolo
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Michael Waltz ni želel v celoti potrditi izjave Donalda Trumpa, da je Iran odgovoren za napad na iransko dekliško šolo, v katerem je bilo ubitih najmanj 165 ljudi. "To bom prepustil preiskovalcem, da ugotovijo," je Waltz povedal voditeljici v oddaji "This Week" na ABC.
Po imenovanju novega voditelja nove rakete in droni
Iz zalivskih držav poročajo o novih iranskih napadih z brezpilotniki in raketami. V Bahrajnu je bilo v napadu z dronom ranjenih več kot 30 ljudi. Iz Katarja, Kuvajta, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov davi poročajo o eksplozijah. ZDA pa umikajo nenujno osebje z veleposlaništva v Savdski Arabiji.
Odločitev o koncu vojne skupaj z Netanjahujem
Trump je sicer dejal, da bo odločitev o tem, kdaj se bo končala vojna z Iranom, sprejel skupaj z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča Times of Israel. Kdaj bo to? "Ob pravem času," je ostal enigmatičen.
Na vprašanje, ali bi Izrael lahko nadaljeval vojno proti Iranu, če bi se ZDA odločile ustaviti napade, je Trump zavrnil to možnost in dodal: "Mislim, da to ne bo potrebno."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
