Suša na reki razkrila nacistične ladje, polne granat in bomb
Nemci so leta 1944 na Donavi potopili do 200 plovil. Razbitine, polne streliva, še danes ožijo eno najpomembnejših evropskih plovnih poti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zarjaveli ladijski trupi, polomljeni jambori in ostanki nadgradenj so se zaradi izjemno nizkega vodostaja znova pokazali na odseku Donave med Srbijo in Romunijo.
Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da je reka pri Prahovu odkrila razbitine nemške vojaške flotilje iz druge svetovne vojne, ki so desetletja ležale pod vodo.
Nemške enote so plovila potopile septembra 1944 med umikom iz Romunije, da bi preprečile njihov zajem s strani Rdeče armade.
S tem so hkrati skušale zapreti plovno pot in upočasniti sovjetsko napredovanje po Donavi.
Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo na širšem območju Prahova potopljenih do 200 plovil.
Večinoma vojaška in pomožna plovila
Čeprav AP razbitine opisuje kot vojaške ladje, gre v veliki večini za manjša plovila.
Flotiljo so sestavljali minolovci, patruljni čolni, vlačilci ter transportne in oskrbovalne ladje nemške donavske in črnomorske flotilje.
Del plovil je bil prvotno civilnega izvora. Nemške sile so jih med okupacijo zasegle, jih oborožile in vključile v vojaško uporabo.
Med njimi je bil tudi nekdanji jugoslovanski vlačilec Uskok, ki je bil preurejen v transportno in delavniško plovilo.
Posebej problematična razbitina je nekdanji parni vlačilec Fiume, pozneje preimenovan v Habsburg, v katerem naj bi bilo po podatkih izvajalcev odstranjevanja še okoli 50 globinskih bomb.
Na enem plovilu več tisoč kosov streliva
Največje tveganje ne predstavljajo le razpadle konstrukcije, temveč strelivo, ki je ostalo v notranjosti razbitin.
V potopljenih plovilih so našli topniške granate, ročne bombe, protiletalsko strelivo in globinske bombe.
Ko so leta 2024 dvignili enega od minolovcev, so po podatkih srbskih oblasti odkrili med 4000 in 5000 kosov streliva.
Na drugem plovilu so našli več ročnih bomb in dodatno globinsko bombo.
Po več kot 80 letih pod vodo eksploziv ni nujno stabilen. Korozija lahko poškoduje ohišja in vžigalne mehanizme, zato strokovnjaki težko ocenijo, kako se bo posamezen kos obnašal ob premikanju.
Pred dvigovanjem potapljači pregledajo notranjost plovil, pirotehniki pa odstranijo najnevarnejše dele. Nekatere razbitine razrežejo na kraju samem, druge dvignejo v celoti ali jih premaknejo iz plovne poti.
Petkilometrski zoženi plovni koridor
Razbitine niso le zgodovinski ostanek, temveč tudi ovira na eni ključnih evropskih rečnih poti.
Plovni koridor pri Prahovu bi moral biti širok približno 180 metrov, vendar ga razbitine ob nizkem vodostaju zožijo na okoli sto metrov, ponekod še manj.
To pomeni, da se večje tovorne ladje na tem odseku ne morejo varno srečevati ali prehitevati.
Domačin Krsta Brandić je za AP povedal, da je promet na reki v zadnjih obdobjih močno upočasnjen, saj večja plovila težko prehajajo nevarni odsek.
Srbija ob finančni podpori Evropske unije izvaja projekt odstranjevanja 21 najbolj nevarnih razbitin.
EU je za projekt namenila 16,55 milijona evrov nepovratnih sredstev, del financiranja pa zagotavlja tudi Evropska investicijska banka.
Do letošnje pomladi so odstranili ali premaknili sedem plovil, dela pa naj bi bila končana do leta 2027.
Nizek vodostaj je tako razkril ne le zgodovinske ostanke, temveč tudi dolgotrajno oviro, ki še vedno vpliva na plovbo in varnost na Donavi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
