Voditelji Nata vrh sklenili enotno, Janša z malo sklonjeno glavo
Voditelji članic Nata so vrh v Ankari, ki so ga zaznamovale napetosti med obema stranema Atlantika, danes le sklenili enotno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
O izjemni enotnosti je po koncu poročal tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je bil pred tem kritičen do zaveznic. Zadovoljen je tudi premier Janez Janša, čeprav je na družbenih omrežjih potožil, da je bila na vrhu Slovenija »prvič v poziciji, ko malo sklanjamo glave«. Obljubil je, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
Vrh se je odvil v času vnovičnega izbruha spopadov med ZDA in Iranom, kar je še poglobilo razkol med Trumpom in evropskimi zavezniki. Ameriški predsednik je namreč izrazil nezadovoljstvo, da so ga ti pustili na cedilu in se niso želeli vključiti v vojno. To stališče je v času samega zasedanja večkrat ponovil in Španiji zagrozil celo s prekinitvijo trgovinskih odnosov. Španski premier Pedro Sanchez je v odzivu dejal, da so odnosi med Španijo in ZDA kljub najnovejšim grožnjam pozitivni.
Kljub ostri retoriki tudi ljubezen
Trump je v zadnjih dneh večkrat ponovil tudi svoje težnje po prevzemu danskega avtonomnega ozemlja Grenlandije, ki jih je danska premierka Mette Frederisken danes zavrnila. Prav tako je večkrat zatrdil, da preostale zaveznice ne porabijo dovolj denarja za obrambo.
Vendar je po koncu zasedanja umiril retoriko in ga ocenil kot zelo uspešnega. V dvorani je bilo po njegovih besedah čutiti ljubezen, med drugim v razpravi o zvišanju izdatkov članic za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Od tega nameravajo 3,5 odstotka BDP nameniti za temeljne obrambne potrebe.
Janša: Vseh zavez letos ne bo mogoče izpolniti
Slovenija bo glede na v torek objavljene ocene letos edina članica, ki bo pri tovrstnih naložbah še vedno pod mejo dveh odstotkov, o kateri so se v Natu dogovorili že pred leti. Namenila naj bi 1,61 odstotka BDP.
Premier Janša je ob vrnitvi na vrhunska zasedanja zaveznic kolegom zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo. Vsega, kar je obljubila vlada Roberta Goloba, sicer po njegovih ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete.
Poleg tega se sooča z javnofinančnimi težavami, vlada pa ima zaradi negotovosti glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije tudi težave s pripravo rebalansa proračuna. Ustavno sodišče je pozval, naj odloči o pobudi, pa kakršnakoli že bo odločitev.
Do dveh odstotkov še letos?
Obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je skupaj z zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem na vrhu spremljal premierja, je medtem dejal, da ministrstvo za obrambo skupaj s finančnim ministrstvom in celotno vlado pripravlja načrt, kako bo Slovenija do konca letošnjega leta obrambne izdatke zvišala vsaj na dva odstotka BDP in nato dosegla cilje, ki so si jih zadale države članice Nata.
Oba s premierjem Janšo sta izrazila obžalovanje, da je predhodna vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer, zaradi česar bo v okviru Nata dane zaveze še težje izpolniti. Tovrstna oklepna vozila so se namreč podražila, podaljšali pa so se tudi dobavni roki.
Na ministrstvu za obrambo (Mors) po besedah Hajdinjaka trenutno pregledujejo vse možnosti, da bi lahko čim prej prišli do nakupa osemkolesnikov, ki jih Slovenija potrebuje za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti. Trenutno je sicer Slovenija glede nakupa osemkolesnikov »tam, kjer je bila leta 2016«, je dejal.
Bo pa Slovenija obrambne izdatke letos nekoliko zvišala na račun vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere bo za dobavo ameriške opreme Kijevu namenila 50 milijonov ameriških dolarjev, je napovedal Janša. Ta bo prihodnji teden predvidoma obiskal Kijev, kar bo njegov prvi obisk v Ukrajini po vrnitvi na premierski položaj.
Nova 140 milijardna pomoč Ukrajini
Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila sicer ena osrednjih tem dvodnevnega zasedanja, na katerem se je voditeljem Nata v torek zvečer pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V sklepni izjavi so se zavezali, da bodo Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.
Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so kljub napetostim med obema stranema Atlantika v Ankari ponovno potrdili tudi »neomajno zavezanost« 5. členu Severnoatlantske pogodbe kolektivni obrambi.
Dodali so, da evropski zavezniki in Kanada v sodelovanju z ZDA zdaj prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zveze. Med drugim se je 11 evropskih držav in Kanada zavezalo, da bodo prevzele več odgovornosti za varnost na severu Atlantika, v Arktiki in Baltskem morju.
»V zavezništvu naraščajo naložbe za obrambo, uvajajo se nove zmogljivosti, industrija povečuje proizvodnjo ter evropske zaveznice in Kanada prevzemajo večjo odgovornost za našo skupno varnost. Vse to predstavlja temelje za močnejši, pravičnejši in zmogljivejši Nato,« je na po koncu vrha dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.
Podobno kot Trump in več drugih voditeljev, vključno z Janšo, je izpostavil raven enotnosti, ki so jo dosegli na zasedanju. »Vsi smo čutili, da je zavezništvo bolj enotno kot kdaj koli prej. Predvsem zato, ker si včasih dovolimo, da se ne strinjamo, nato pa se združimo,« je poudaril Rutte.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
