Profimedia

Sledovi kokaina, ki končajo v rekah in jezerih, se lahko kopičijo v možganih rib in vplivajo na njihovo vedenje, so odkrili znanstveniki. Raziskava, objavljena v reviji Current Biology, je pokazala, da so mladi atlantski lososi po izpostavljenosti okoljsko realnim koncentracijam kokaina in njegovega presnovka plavali dlje in se bolj razpršili po jezeru, poroča Guardian.

Znanstveniki so poskus izvedli na jezeru Vättern, drugem največjem na Švedskem. Ribe so opremili z oddajniki in jih spremljali dva meseca. Tiste, izpostavljene kokainu, so proti koncu raziskave postale bolj aktivne, v zadnjih tednih so plavale do 5 kilometrov več kot kontrolna skupina, ribe, izpostavljene presnovku benzoilekgoninu, pa skoraj 14 kilometrov več. "Posledic še ne poznamo, a ribe lahko plačajo ceno, bodisi z večjo porabo energije bodisi z večjo izpostavljenostjo plenilcem,« je za Guardian opozoril raziskovalec Jack Brand.

Profimedia

Kokain ni edina težava

Zaskrbljenost zaradi farmacevtskih in drugih kemičnih onesnaževal v vodah sicer narašča. Prejšnje študije so že pokazale, da lahko droge vplivajo na vedenje vodnih organizmov, od postrvi, ki razvijejo odvisnost od metamfetamina, do rib, ki zaradi antidepresivov izgubijo strah pred plenilci. Po mnenju strokovnjakov je ključno izboljšati upravljanje odpadnih voda. Čeprav čistilne naprave odstranijo velik del teh snovi, ostaja pomemben vir onesnaženja neprečiščena odplaka, ki v vodotoke vstopa ob neurjih ali zaradi napak v kanalizacijskih sistemih.