Zaradi nenavadnih vetrov ikonična črna plaža izginja pred našimi očmi
Domačini pravijo, da česa takega ne pomnijo, strokovnjaki pa svarijo turiste pred smrtno nevarnostjo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ena najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti Islandije, slovita črna plaža Reynisfjara, je v začetku februarja 2026 doživela dramatične spremembe.
Zaradi redkega vremenskega pojava je morje odneslo ogromne količine peska in povzročilo zrušenje velikega dela obalnega pobočja, kar je trajno spremenilo videz te priljubljene turistične točke.
Obiskovalce in domačine na jugu Islandije je v zadnjih dneh presenetil pogled na močno spremenjeno obalo Reynisfjare. Kot poroča islandska nacionalna radiotelevizija RÚV, je prišlo do obsežne erozije, zaradi česar se je zrušil velik del brežine pod goro Reynisfjall.
Morje je prodrlo vse do opozorilnih tabel, ki so bile prej varno oddaljene od vode, in ustvarilo strme klife tam, kjer je bila nekoč položna peščena plaža.
Po poročanju Iceland Monitorja so spremembe tako velike, da morje zdaj zaliva jamo z znamenitimi bazaltnimi stebri – gre za šestkotne kamnite skulpture, ki so nastale ob ohlajanju lave in so zaščitni znak plaže.
Kjer so turisti prej hodili po črnem pesku, zdaj ležijo velike skale in balvani, ki jih siloviti valovi premetavajo z veliko silo.
Naravni tekoči trak se je obrnil v napačno smer
Zakaj je plaža nenadoma izginila? Razlog se skriva v nevidnem »tekočem traku«, ki ga ustvarjajo morski tokovi in vetrovi.
Sigurður Sigurðarson, inženir za obalna področja pri Islandski upravi za ceste in obalo, je za The Reykjavík Grapevine pojasnil, da je dogodek posledica nenavadnih vetrov.
Običajno na južni obali Islandije pihajo vetrovi z jugozahoda. Ti vetrovi delujejo kot metla, ki pesek potiska proti vzhodu in z njim »hrani« plažo.
Letošnja zima pa je prinesla popoln zasuk. Zaradi globokih območij nizkega zračnega tlaka (ciklonov), ki so potovala južno od Islandije proti Britanskemu otočju, so nad otokom vztrajali močni vzhodni vetrovi.
Ti vetrovi so začeli pesek potiskati v nasprotno smer – proti zahodu. Tu pa nastopi težava geografije. Sigurður je za RÚV razložil, da gora Reynisfjall štrli globoko v morje in deluje kot ogromna pregrada.
Ko vzhodnik nosi pesek proti zahodu, se ta material ustavi ob gori in ne doseže plaže Reynisfjara na drugi strani. Plaža tako ostane brez novega peska, medtem ko valovi neusmiljeno odnašajo tistega, ki je tam že bil.
Mit o dvigu morske gladine
Čeprav bi ob pogledu na izginjajočo obalo marsikdo pomislil na podnebne spremembe in dvig morske gladine, strokovnjaki to teorijo zavračajo.
Sigurður Sigurðarson je za Grapevine pojasnil zanimiv geološki fenomen: na južni obali Islandije se kopno dejansko dviguje, ne potaplja.
To je posledica taljenja ledenikov. Ker led, ki je tisočletja pritiskal na zemeljsko skorjo, izginja, se razbremenjena zemlja počasi dviguje – podobno kot se dvigne blazina, ko z nje vstanete.
Relativno gledano se torej morska gladina na tem območju celo znižuje, zato vzrok za uničenje plaže tiči izključno v silovitosti valov in smeri vetra.
Dogodek brez primere v zgodovini
Domačini in strokovnjaki se strinjajo, da gre za dogodek zgodovinskih razsežnosti. Lastnik zemljišča Guðni Einarsson, ki je na tem območju odraščal, je za RÚV povedal, da česa takšnega še ni videl.
Po njegovih besedah ni zapisov o tem, da bi morje kdaj tako hitro in v takšnem obsegu »pojedlo« obalo. Poudaril je, da je voda premaknila celo ogromne skale, težke več ton, kar kaže na surovo moč narave.
Tudi Sigurður Sigurðarson, ki južno obalo preučuje že vrsto let, je za Grapevine potrdil, da še nikoli ni bil priča takšnim spremembam.
Spomnil je, da je bila pred petdesetimi leti obalna črta približno 500 metrov bolj oddaljena od morja, kar je takrat omogočalo, da je pesek neovirano potoval okoli gore.
Smrtonosna past za nepazljive
Reynisfjara že dolgo velja za eno najlepših, a tudi najnevarnejših plaž na svetu. Slovi po t. i. "sneaker waves" oziroma »zahrbtnih valovih« – to so izjemno močni valovi, ki se pojavijo nepričakovano in potegnejo ljudi v morje, kar je v preteklosti že terjalo smrtne žrtve.
Nova oblika plaže tveganje še povečuje. Turistični vodnik Snorri Steinn Sigurðsson je za Iceland Monitor opozoril, da je erozija ustvarila visok in strm peščeni rob oziroma klif.
Turisti, ki bi v želji po dobri fotografiji splezali po tem robu navzdol do morja, bi se znašli v pasti. Če bi prišel večji val, se namreč ne bi mogli pravočasno umakniti nazaj na varno, saj je strma brežina previsoka za hiter beg. Sigurðsson zato poziva k povečanemu nadzoru, dokler se razmere ne umirijo.
Fox Weather poroča, da so številne pešpoti do plaže trenutno uničene ali nevarne. Kljub opozorilom ostaja plaža magnet za turiste.
Guðni Einarsson za Iceland Monitor meni, da bo za večino obiskovalcev, ki kraj vidijo prvič, plaža še vedno videti spektakularna, saj ne vedo, kako široka in položna je bila še pred mesecem dni.
Bo plaža še kdaj takšna kot prej?
Vsi se sprašujejo, ali se bo plaža obnovila. Guðni Einarsson ostaja optimist in za RÚV napoveduje, da potrebujemo le nekaj tednov običajnih zahodnih vetrov, da narava pesek prinese nazaj.
Vendar inženir Sigurður Sigurðarson opozarja, da je prihodnost negotova. Vse je odvisno od vremena v preostanku zime. Če bodo vztrajali vzhodni vetrovi, bi morje lahko začelo spodkopavati celo parkirišče in cesto v zaledju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
