Ne, ameriški in izraelski napadi v Iranu ne bodo prinesli demokracije
Smrt iranskega vodje sproža silovito maščevanje nad ameriškimi bazami. Analitiki svarijo, da zahodni napadi namesto demokracije prinašajo vojaško diktaturo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Smrt verskega voditelja Ajatola Ali Hameneja po skoraj 37 letih absolutne politične in verske vladavine, pomeni prelomnico za celotno regijo in sproža nov val nasilja.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je ameriško-izraelsko posredovanje označil za »odprto vojno napoved proti muslimanom«.
Vlada v Teheranu je napovedala neizprosno maščevanje, ki ga že intenzivno izvaja.
Iranske oborožene sile so namreč sprožile obsežne povračilne napade z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki (droni) na cilje v Izraelu ter na ameriška vojaška oporišča v okoliških arabskih državah.
Smrtonosni udarci in uničenje na letališčih
Posledice iranskega maščevanja so hude. Televizijska mreža Al Jazeera poroča, da so v iranskih povračilnih napadih na ameriška oporišča v regiji umrli trije ameriški vojaki, še pet pa jih je ranjenih. Eksplozije še vedno odmevajo v Dubaju, Dohi in Manami.
Napeto je tudi v Izraelu. Iranske rakete so po poročanju medijske mreže BBC zadele mesto Bejt Šemeš, zahodno od Jeruzalema. V napadu na stavbo, kamor so se zatekli civilisti, je umrlo najmanj devet ljudi, sedemindvajset pa je ranjenih.
Reševalci na kraju dogodka pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele. Bolničar Dror Eini je za BBC prizorišče opisal kot popoln kaos z uničenimi domovi, gorečimi avtomobili in gostim dimom, ki se dviga iz stanovanjskih sosesk.
Portal Al Jazeera ob tem dodaja neuradne informacije, da naj bi rakete v Bejt Šemešu ciljale tudi vojaški štab in kompleks za proizvodnjo orožja.
Civilne žrtve beležijo tudi v zalivskih državah, ki na svojem ozemlju gostijo ameriške baze. Po poročanju BBC je v napadih na Združene arabske emirate in Kuvajt umrla po ena oseba, še več deset pa jih je ranjenih, med njimi izključno tujci.
Prestrezanje iranskih izstrelkov je povzročilo precejšnjo gmotno škodo na ključni infrastrukturi.
V Združenih arabskih emiratih so deli sestreljenih raket padli na mednarodno letališče Zayed v Abu Dabiju. Incident je poškodoval tudi dubajsko mednarodno letališče, ki sicer velja za najbolj prometno letališče na svetu, pri čemer so bili ranjeni štirje zaposleni.
Na znamenitem umetnem otoku Palm Jumeirah v Dubaju je po eksploziji zagorel luksuzni hotel Fairmont The Palm, manjši požar pa je zaradi padajočih ostankov izbruhnil tudi na zunanji fasadi ikoničnega hotela Burj Al Arab.
Pristanišče Jebel Ali v Dubaju je prav tako utrpelo škodo zaradi požara, ki so ga zanetili ostanki prestreženih izstrelkov.
Podobne razmere so v Bahrajnu, kjer je bilo poškodovano letališče, pred tem pa je iranska Islamska revolucionarna garda (IRGC) že v soboto udarila po bazi ameriške pete flote v Manami.
V Omanu, ki je doslej veljal za nevtralnega posrednika in bil varen pred napadi, sta dva drona poškodovala pristanišče Duqm ter ranila enega delavca.
Katar in Kuvajt poročata o uspešnem prestrezanju raket, a napadi vseeno povzročajo gmotno škodo in širijo strah.
Kljub intenzivnemu dogajanju pa nekateri prebivalci zalivskih držav, kot je za BBC povedala prebivalka Dubaja Becky Williams, ostajajo mirni in zaupajo tamkajšnji zračni obrambi.
Zakaj Revolucionarna garda ne posluša Trumpa?
V luči celotnega dogajanja se številni analitiki in novinarji Al Jazeere sprašujejo o učinku poziva ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Trump je namreč ob začetku operacije pripadnike iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC) neposredno pozval, naj takoj položijo orožje in se predajo v zameno za imuniteto, v nasprotnem primeru pa jim grozi gotova smrt.
Namesto vdaje je IRGC odgovorila z masovnim raketiranjem.
Al Jazeera pojasnjuje, da je nerazumevanje Trumpove administracije do ustroja IRGC izjemno nevarno.
Garde ne sestavljajo zgolj navadni vojaki, temveč gre za elitno oboroženo silo z več kot 600.000 pripadniki, ki je podrejena izključno vrhovnemu verskemu vodji.
Njihova doktrina temelji na zaščiti islamske revolucije, hkrati pa garda močno obvladuje iransko ekonomijo, infrastrukturo in ključne vire.
Poleg tega imajo pod svojim okriljem še paravojaško milico Basidž, sestavljeno iz globoko ideološko motiviranih mladih prostovoljcev.
Nekdanji namestnik pomočnika ameriškega obrambnega ministra za Bližnji vzhod Michael Mulroy poudarja, da je vdaja takšnega sistema povsem nerealna.
Kot pojasnjuje, gre za ločene in zelo močne centre moči znotraj Irana, ki ne bodo preprosto poslušali Trumpa ali Izraela.
Njihov primarni cilj sedaj ni predaja, temveč stopnjevanje konflikta in povzročanje čim večje škode Združenim državam Amerike ter zalivskim državam.
Strokovnjaki celo opozarjajo, da bi lahko smrt ajatole Hameneja paradoksalno še okrepila moč Revolucionarne garde.
Jonathan Panikoff, direktor pobude za varnost na Bližnjem vzhodu pri Atlantskem svetu, ocenjuje, da morebiten padec trenutne oblasti v Iranu najverjetneje ne bo prinesel demokracije, temveč vzpostavitev vojaško nadzorovane države, v kateri bo imela IRGC še trdnejši oprijem na moč, novi vrhovni voditelj pa bo zgolj njihova simbolična figura.
Na robu popolne vojne
Posledice spopada so že ohromile celotno regijo in sprožile eno največjih prekinitev globalnega letalskega prometa po pandemiji covida-19.
Zračni prostor je v mnogih državah zaprt, tisoče letov je odpovedanih, medtem ko se prebivalci Izraela in Irana skrivajo v zakloniščih pred novimi zračnimi napadi in tuljenjem siren.
Svetovna javnost z zadržanim dihom opazuje naslednje korake vpletenih strani, saj nasilna smrt iranskega vrhovnega voditelja prinaša negotovost, ki lahko celoten Bližnji vzhod pahne v še bolj krvavo in uničujočo vojno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
