Trump razglasil konec dogovora z Iranom, nafta znova poskočila
ZDA so izvedle nov val napadov na Iran, Teheran pa je odgovoril z napadi na ameriške lokacije v Zalivu. Kriza že vpliva na cene nafte.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napetosti med ZDA in Iranom so znova eksplodirale v eni najbolj občutljivih točk svetovne trgovine z nafto.
Ameriška vojska je izvedla nov val napadov na iranske cilje, Teheran pa je odgovoril z napadi na ameriške vojaške lokacije v Zalivu.
V središču krize je znova Hormuška ožina, skozi katero se pretaka velik del svetovne oskrbe z energenti, zato se vojaška izmenjava že preliva tudi na naftni trg.
»To je povračilo«
Ameriški predsednik Donald Trump je na omrežju Truth Social napade predstavil kot neposreden odgovor na iranske napade na ladje v Hormuški ožini. »To je povračilo za včerajšnje bombardiranje ladij s strani Irana. Če se ponovi, bo veliko huje,« je zapisal.
Reuters poroča, da so ZDA napade utemeljile z napadom na tri tovorne ladje, ki so plule skozi ožino.
Trump je bil ostrejši tudi pri oceni začasnega dogovora z Iranom. Na vprašanje, ali je memorandum o soglasju oziroma začasno premirje končano, je odgovoril: »Zame je konec. Nočem imeti opravka z njimi.«
Dodal je še, da ni prepričan, ali bi se Iran držal morebitnega novega dogovora, Irance pa označil za »zelo nečastne ljudi«.
Washington: napadi zaradi varnosti plovbe
Ameriško centralno poveljstvo Centcom trdi, da so bili napadi usmerjeni v zmanjšanje iranske sposobnosti ogrožanja svobodne plovbe skozi Hormuško ožino.
Po navedbah AP je ameriška vojska sporočila, da je zadela okoli 90 ciljev v Iranu, med njimi vojaške lokacije, raketne izstrelitvene položaje in infrastrukturo.
Ameriška razlaga je jasna: Hormuška ožina mora ostati odprta. To je za Washington strateška rdeča črta, saj gre za eno najpomembnejših morskih poti za nafto in plin.
Pred vojno je po navedbah AP skozi ožino potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom.
Iran vrača udarec
Teheran ameriške napade predstavlja kot kršitev dogovorov in dokaz, da Washington ne drži besede. Iran je po ameriških napadih odgovoril z napadi na ameriške vojaške lokacije v Bahrajnu in Kuvajtu, kjer so nameščene ameriške sile.
Kuvajt je sporočil, da prestreza rakete in drone, Katar pa je začasno razglasil povišano varnostno grožnjo.
Iranski parlamentarni predsednik in eden ključnih pogajalcev Mohammad Bagher Qalibaf je bil še ostrejši. Po njegovih besedah ZDA še niso razumele, da »ustrahovanje in kršenje zavez« nista več brez cene. »Če udarite, boste udarjeni nazaj,« je sporočil.
Ob tem je dodal, da se bo Hormuška ožina znova odprla le pod iranskimi pogoji, ne zaradi ameriških groženj.
Trump grozi, a trdi, da ne želi dolge vojne
Trumpove izjave so bile hkrati grozeče in pomirjujoče. Po eni strani je napovedal, da bo morebiten nov iranski napad sprožil še hujši odgovor.
Po drugi strani je zatrjeval, da ne pričakuje dolgotrajne vojne. »Vse, kar se bo zgodilo, se bo zgodilo zelo hitro,« je dejal, pri tem pa nakazal, da bi lahko ameriška vojska »dokončala delo«.
To je značilen Trumpov pritisk: maksimalna grožnja, a brez jasne napovedi dolge vojaške kampanje.
Sporočilo Teheranu je, da ima Bela hiša odprto možnost novih napadov, sporočilo trgom pa, da naj konflikt ne bi ušel izpod nadzora.
Težava je, da Hormuška ožina ni prostor za nadzorovano politično igro. Dovolj je en napad na tanker, ena napačna ocena zračne obrambe ali ena žrtev v ameriški bazi, pa se lahko izmenjava opozoril spremeni v širši spopad.
Nafta se je takoj odzvala
Naftni trg je nevarnost že vračunal. Cena severnomorske nafte Brent se je po novih ameriških napadih zvišala na približno 78,8 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa na približno 74,26 dolarja za sod.
Oba glavna naftna indeksa sta se dvignila po Trumpovih grožnjah in začetku novega vala ameriških napadov.
Za zdaj ne gre za paničen skok, kakršnega bi povzročilo popolno zaprtje Hormuške ožine. Gre pa za jasno opozorilo, da trg ne verjame več v hitro umiritev.
Reuters poroča, da nekateri vojni zavarovalci ladjarjem že svetujejo premor pri plovbi skozi ožino oziroma ponovno preverjajo pogoje zavarovanja. To pomeni, da se lahko stroški transporta zvišajo tudi brez popolne blokade.
Zakaj je Hormuška ožina tako nevarna točka
Hormuška ožina je ozko morsko grlo med Iranom in Omanom. Za Iran je vzvod pritiska, za ZDA strateška točka, za svetovno gospodarstvo pa pot, po kateri se pretaka energija.
Zato napadi na ladje niso le vojaški incident, ampak gospodarski signal. Ko je ogrožena plovba, se podraži tveganje. Ko se podraži tveganje, se lahko podražijo zavarovanja, transport in na koncu tudi nafta.
Iran se tega dobro zaveda. Washington prav tako. Zato obe strani okoli ožine ne igrata le vojaške igre, ampak tudi igro živcev.
ZDA želijo pokazati, da lahko ohranijo odprto plovno pot. Iran želi pokazati, da brez njegovega soglasja popolne normalizacije ni.
Dogovor, ki se sesuva pred očmi
Junijski memorandum naj bi bil začetek poti iz vojne, ne pa uvod v novo izmenjavo napadov. A zadnji dogodki kažejo, da dogovor ni imel dovolj politične teže, da bi zadržal obe strani.
Trump zdaj pravi, da je zanj končan, čeprav dopušča nadaljevanje pogovorov. Po poročanju AP je ob tem dejal, da lahko ameriški predstavniki še govorijo z Iranom, vendar sam dvomi v smisel pogajanj.
Iran na drugi strani Trumpove besede razume kot dokaz neuspeha ameriške politike. Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je Trumpove izjave označil za priznanje neuspeha.
Konflikt, ki lahko hitro udari po Evropi
Čeprav je dogajanje oddaljeno, posledice niso. Vsak resnejši zastoj v Hormuški ožini bi se hitro poznal na cenah nafte, ladijskem prometu, zavarovanjih in inflacijskih pričakovanjih.
Za Evropo to pomeni dražje energente, za potrošnike pa možnost novega pritiska na cene goriva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
