Na Hrvaškem prijeli vohuna, ki naj bi za Srbijo vdiral v državne sisteme
Primer domnevnih vdorov v hrvaške ustanove je prerasel v preiskavo nacionalne varnosti. Ključno vprašanje je, kdo je naročil zbiranje podatkov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaška policija je konec julija v Zagrebu prijela 33-letnega državljana Srbije, ki naj bi prikrival svojo identiteto, vdiral v informacijske sisteme državnih ustanov in zbiral osebne podatke.
Preiskovalci so mu zasegli računalnike, telefone in drugo elektronsko opremo.
Med pregledovanjem gradiva so po informacijah Jutarnjega lista naleteli na sledi, zaradi katerih zdaj preverjajo, ali je podatke zbiral za srbsko varnostno-obveščevalno agencijo BIA.
Primer je s tem dobil povsem drugačno težo. Policija ne preiskuje več le človeka, ki naj bi izkoriščal varnostne luknje v državnih omrežjih. Ugotavlja tudi, ali je za vdori stala tuja obveščevalna služba in komu so bili namenjeni pridobljeni podatki.
Glavni hrvaški državni tožilec Ivan Turudić je za RTL potrdil, da tožilstvo vodi velik in tehnično zahteven primer, ki zadeva nacionalno varnost.
Podrobnosti zaradi odprte preiskave ni razkril, povedal pa je, da je zadeva sprva delovala precej manj pomembno, nato pa so preiskovalci odkrili širše in resnejše ozadje.
Skrival je, od kod napada
Zagrebško državno tožilstvo osumljencu očita, da je uporabljal orodja za prikrivanje svoje resnične identitete in lokacije.
Z njimi naj bi vstopal v informacijske sisteme več organov javne oblasti in drugih ustanov, ki jih je ustanovila hrvaška država.
Policija imen napadenih ustanov ni objavila. Prav tako še ni razkrila, katere podatke je osumljenec pridobil in kako dolgo je imel dostop do sistemov.
Preiskovalci bodo na zaseženih napravah iskali predvsem komunikacijo, navodila, denarne tokove in morebitne dokaze o predaji podatkov.
Prav ti elementi bodo pokazali, ali je deloval sam ali je vdore izvajal po naročilu nekoga drugega.
Sodišče ga je poslalo v preiskovalni zapor zaradi nevarnosti pobega, ponovitve kaznivega dejanja in vplivanja na postopek.
Hrvaški kazenski zakonik za resnejše napade na računalniške sisteme državnih organov in ustanov javnega pomena predvideva večletne zaporne kazni.
BIA je glavna srbska civilna obveščevalna služba
Bezbednosno-informativna agencija je osrednja srbska civilna varnostno-obveščevalna služba. Zbira podatke, pomembne za varnost Srbije, izvaja protiobveščevalne naloge ter spremlja dejavnosti, ki bi lahko ogrozile državo ali njeno ustavno ureditev.
Morebitna povezava z BIA bi zato primer postavila v središče že tako občutljivih odnosov med Zagrebom in Beogradom.
Hrvaški preiskovalci morajo zdaj ugotoviti, ali je osumljenec komuniciral z uslužbenci agencije ali njenimi posredniki, ali je prejemal konkretna navodila in ali je komu že predal podatke.
Srbska služba se na navedbe hrvaških medijev za zdaj ni javno odzvala.
V priporu ga je drugi osumljenec poskušal zadaviti
Primer je po aretaciji dobil še nenavaden in nevaren preobrat.
Policija je srbskega državljana v prostorih za pridržanje na zagrebških Oranicah namestila skupaj z 22-letnim Hrvatom, ki ga je preiskovala zaradi požiga.
Mlajši moški ga je zgodaj zjutraj napadel in ga poskušal zadaviti. Policisti so posredovali, napad prekinili in poškodovanega odpeljali v bolnišnico Sveti Duh.
Po doslej objavljenih informacijah napad ni bil povezan z domnevnim vohunjenjem ali osumljenčevim srbskim državljanstvom. Policija okoliščine še preiskuje.
Dogodek kljub temu odpira vprašanje, zakaj so človeka, ki ga preiskujejo zaradi vdorov v državne sisteme in morebitnih povezav s tujo službo, namestili v skupni prostor z nasilnim osumljencem.
Zagreb in Beograd sta si podobne očitke izmenjevala že prej
Hrvaška in Srbija imata dolgo zgodovino medsebojnih obtožb o vohunjenju.
BIA je avgusta 2024 sporočila, da je v Beogradu prijela človeka, ki naj bi zbiral podatke za Hrvaško.
Srbski notranji minister Ivica Dačić je takrat govoril o uspešni protiobveščevalni operaciji, hrvaške oblasti pa so odgovorile, da o primeru nimajo informacij.
Podobne zgodbe so se pojavljale tudi v preteklosti, vendar službe zaradi narave svojega dela le redko predstavijo vse dokaze javnosti.
Preiskovalci iščejo naročnika
Hrvaški organi so potrdili vdore v sisteme državnih ustanov, prikrivanje identitete in zbiranje osebnih podatkov.
Turudić je preiskavo neposredno povezal z nacionalno varnostjo, Jutarnji list pa poroča, da kriminalisti preverjajo povezave z BIA.
Ključno vprašanje zato ni več samo, kako je osumljenec vdrl v sisteme. Hrvaške oblasti zanima predvsem, kdo mu je določal tarče in komu so bili namenjeni podatki.
Odgovor se skriva v zaseženih napravah, komunikacijah in finančnih sledeh.
Če bodo te pokazale na BIA, bo Zagreb razkril eno najresnejših domnevnih srbskih obveščevalnih operacij na Hrvaškem v zadnjih letih.
Primer bi takoj presegel kazenski postopek proti enemu hekerju in postal nov politični spor med državama.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
