Evropa razmišlja o obrambi, Slovenci o preživetju
Kaj je za EU danes najpomembnejše? Varnost, energija ali hrana? Raziskava razkriva, kako se Slovenci razlikujejo od Evropejcev.
Po nedavni raziskavi Eurobarometer večina Evropejcev meni, da bi morala Evropska unija igrati pomembnejšo vlogo pri zaščiti svojih državljanov pred svetovnimi krizami in hkrati delovati bolj enotno. Slovenci posebej poudarjajo, da bi se morala unija za krepitev svojega položaja v svetu osredotočiti na prehransko varnost in energetsko neodvisnost.
"Geopolitične napetosti oblikujejo vsakodnevni občutek varnosti Evropejcev. Državljani od Evropske unije pričakujejo, da jih bo ščitila, da bo pripravljena in da bo delovala enotno. In prav to je tisto, kar mora storiti močnejša in bolj samozavestna Evropa. Evropa je naš najmočnejši ščit," je ob objavi rezultatov javnomnenjske raziskave, opravljene novembra lani, po navedbah Slovenske tiskovne agencije (Sta), povedala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Varstvo državljanov pred krizami: EU mora ukrepati
Po mnenju velike večine vprašanih v EU (89 odstotkov) in Sloveniji (93 odstotkov) bi morale biti članice unije pri spopadanju z aktualnimi svetovnimi izzivi enotnejše. Za to pa po mnenju večine EU potrebuje tudi več sredstev. V vsej EU tako meni 73, v Sloveniji pa 67 odstotkov vprašanih, so sporočili iz parlamenta.
Da bi morala EU v prihodnje igrati pomembnejšo vlogo pri zaščiti evropskih državljanov pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji, medtem meni 66 odstotkov vprašanih državljanov EU. Med vprašanimi v Sloveniji pa jih je takšnega mnenja 79 odstotkov.
Slovenci izpostavljajo prehrano in energijo kot ključ EU
Če želi okrepiti svoj položaj v svetu, bi se morala po mnenju največjega deleža državljanov članic unije najprej osredotočiti na varnost in obrambo (40 odstotkov), sledita pa področji konkurenčnosti, gospodarstva in industrije (32 odstotkov) ter energetske neodvisnosti (29 odstotkov).
Medtem ko so vprašani v več kot polovici članic na prvo mesto postavili varnost in obrambo, največ vprašanih v Sloveniji kot ključni področji za okrepitev položaja unije v svetu vidi prehransko varnost in kmetijstvo ter energetsko neodvisnost (oboje po 36 odstotkov). Sledita gospodarska konkurenčnost s 35 odstotki ter varnost in obramba z 28.
Državljane EU sicer na področju varnosti najbolj skrbijo aktivni konflikti v bližini unije, glede tega je zelo zaskrbljenih 72 odstotkov državljanov. Vprašane v Sloveniji pa najbolj skrbijo nenadzorovani migracijski tokovi. Zelo je glede tega zaskrbljenih 62 odstotkov vprašanih.
Vzrok za zaskrbljenost so tudi tveganja s področja komunikacij, kot so dezinformacije, glede katerih je v EU zelo zaskrbljenih 69, v Sloveniji pa 63 odstotkov vprašanih. Vprašani so zaskrbljeni tudi zaradi sovražnega govora v resničnem življenju in na spletu (v EU 68 odstotkov, v Sloveniji pa 56) ter lažnih vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca (68 odstotkov v EU in 62 odstotkov v Sloveniji).
Ugled EU rahlo padel
Ugled Evropske unije med njenimi državljani je sicer med majem lani, ko je bila izvedena predzadnja anketa Eurobarometer, in novembrom lani nekoliko zmanjšal. Pozitivno je novembra nanjo gledalo 49 odstotkov vprašanih, kar je tri odstotne točke manj kot maja. Nevtralno mnenje je imelo 34 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot maja, negativno pa 17 odstotkov, kar je odstotna točka več kot pol leta prej, rezultate raziskave povzema Sta.
V Sloveniji je novembra imelo pozitivno mnenje o uniji 42 odstotkov vprašanih, kar je štiri odstotne točke manj kot maja, 39 odstotkov nevtralno, kar je odstotna točka več kot maja, 18 pa negativno, kar je tri odstotne točke več kot maja.
Večina Slovencev vidi državo v napačni smeri
Sodelujoče so spraševali tudi, ali menijo, da se zadeve v njihovih državah na splošno razvijajo v pravo smer. 52 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da gredo zadeve v napačno smer, 28 odstotkov pa, da v pravo.
V raziskavi, ki jo je za Evropski parlament izvedla agencija Varian, je sodelovalo 26.453 državljanov EU, starejših od 15 let. V Sloveniji je bilo anketiranih 1005 ljudi.
