Preobrat: Trump naj bi Zelenskemu prišepnil, naj bo proti Rusiji drznejši
Kijev v zadnjih pogovorih z Belo hišo vidi znak, da Washington vse bolj verjame v pritisk na Putina pred pogajanji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Kijevu zadnje pogovore z Belo hišo razumejo kot znak, da se je ameriški pogled na vojno nekoliko premaknil. Ne v obliki nove javne doktrine, temveč v tonu, s katerim Washington presoja možnosti za konec vojne. Po tej oceni ruski predsednik Vladimir Putin ne bo pristal na resna pogajanja, dokler bo prepričan, da lahko z nadaljevanjem vojne doseže več kot za pogajalsko mizo.
Kyiv Independent je ob sklicevanju na visokega ukrajinskega uradnika poročal, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu v zasebnem pogovoru dejal, naj bo pri potezah proti Rusiji »drznejši«. Isti vir je ameriško razmišljanje povzel z besedami, da Trump »pravzaprav ne verjame, da bo Putin karkoli naredil brez pritiska«.
Za Ukrajino je to pomemben politični signal. Vojna je vstopila v obdobje, v katerem se diplomacija, napadi na vojaško infrastrukturo in zahodna industrijska zmogljivost vedno bolj prepletajo. Kijev poskuša zaveznike prepričati, da Rusije ni mogoče pripeljati k pogajanjem samo z vabili, temveč z višjo ceno nadaljevanja vojne.
V Washingtonu so pri javni razlagi previdnejši. Ameriški uradniki po navedbah Kyiv Independenta niso potrdili, da bi Trump izrecno podprl ukrajinske napade na cilje znotraj Rusije. Stališče Bele hiše so strnili v formulo, da predsednik verjame v »mir skozi moč«.
Iskanje poti do srečanja s Putinom
V ozadju je ukrajinsko prizadevanje za srečanje, na katerem bi o koncu vojne neposredno govorili ameriški, ukrajinski in ruski predsednik. Zelenski naj bi Trumpu predlagal tristranski vrh v Združenih državah Amerike.
V Kijevu ocenjujejo, da bi bilo takšno srečanje lažje doseči, če bi pobuda prišla iz Washingtona. Putin se po ukrajinski oceni izogiba odprtemu zavračanju Trumpa, hkrati pa vztraja pri pogojih, ki jih Ukrajina ne sprejema.
Moskva sporoča, da bi se pogovori lahko zgodili v Rusiji. Zelenski to zavrača. »Ne bom potoval v Moskvo, da bi se srečal s Putinom. Lahko se srečamo v Turčiji, Švici ali na Bližnjem vzhodu,« je dejal ukrajinski predsednik.
Spor o kraju srečanja ni samo protokolarno vprašanje. Za Kijev bi odhod v Moskvo pomenil napačen politični signal, saj Ukrajina vztraja, da se pogaja kot napadena država. Za Kremelj je prav ta simbolika del pritiska, s katerim želi pogovore postaviti v okvir ruske moči.
Vojna za boljši pogajalski položaj
Zelenski v Trumpovem sporočilu vidi potrditev ocene, da se Putin ne bo odločil za resna pogajanja, dokler bo verjel, da čas dela zanj. Zato Ukrajina stopnjuje pritisk tudi z napadi na rusko vojaško, energetsko in logistično infrastrukturo.
Moskva te napade opisuje kot poskus destabilizacije države. Putin je v enem od nastopov dejal, da so napadi na infrastrukturo namenjeni »destabilizaciji družbe«, odgovornost pa pripisal tudi Zahodu.
Ruski ton do Washingtona se je v zadnjih dneh zaostril. Reuters je poročal, da so visoki ruski uradniki ZDA očitali neizpolnjevanje domnevnih razumevanj iz pogovorov med Trumpom in Putinom. Zunanji minister Sergej Lavrov je namignil, da bi lahko bil prejšnji vrh ameriški manever za pridobivanje časa za oboroževanje Ukrajine.
V Kijevu takšne izjave razumejo kot znak, da Moskva zaznava spremembo razmer. Ne zato, ker bi bila pripravljena na dogovor, temveč zato, ker se zdi manj prepričana, da lahko sama narekuje potek vojne.
Patriot kot preizkus dolgoročne podpore
Drugi del ukrajinskega načrta je vojaško-industrijski. Zelenski želi, da bi Ukrajina dobila možnost licenčne proizvodnje raket za sisteme Patriot, ki so med ključnimi elementi njene zračne obrambe.
Po besedah ukrajinskega predsednika se je ameriška stran prvič javno pozitivno odzvala na razpravo o licencah. Bela hiša predloga še ni potrdila, vendar naj bi ga bila pripravljena preučiti.
Vprašanje je za Kijev nujno, ker ruski napadi hitro praznijo ukrajinske zaloge prestreznikov. Sistemi Patriot lahko prestrezajo tudi najnevarnejše ruske rakete, vendar brez zadostnega števila raket ne morejo zagotoviti trajne zaščite mest, energetskih objektov in vojaških položajev.
Tudi skupina G7 je v zadnji izjavi odprla možnost širitve licenc za ukrajinsko vojaško proizvodnjo. To še ni odločitev, pomeni pa politično pomemben premik. Zahod ne govori več samo o dobavah orožja, temveč tudi o tem, kako Ukrajini omogočiti več lastne proizvodnje.
Zasebni signal še ni javna politika
Zadnji signali iz Washingtona ne pomenijo, da je Trump javno odobril novo ukrajinsko strategijo. Prav tako še ne pomenijo, da bo Ukrajina kmalu sama proizvajala rakete za Patriot. Kažejo pa, da se v ameriški razpravi znova krepi argument pritiska.
Kijev želi v tej fazi doseči dvoje. Putina želi prisiliti v pogajanja, zaveznike pa prepričati, da Ukrajina ni samo prejemnica pomoči, temveč država, ki lahko z lastno industrijo in vojaškimi operacijami vpliva na potek vojne.
Za Moskvo je to manj ugodno okolje kot pred nekaj meseci. Rusija je računala na utrujenost Zahoda, politična nihanja v ZDA in počasnost evropske obrambne industrije. Če bi se ameriška pripravljenost za več pritiska povezala z večjo proizvodnjo zračne obrambe, bi bila ruska strategija izčrpavanja težja.
Za zdaj ostaja odprto, ali bo Trumpov zasebni signal postal javna ameriška politika. Za Kijev pa je pomembno že to, da se pogovor v Washingtonu premika od vprašanja, kako ustaviti vojno, k vprašanju, kako Putina prisiliti, da bi se o koncu vojne sploh začel resno pogajati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
