Srednjeveškega carja na grozo sosedov pokopali z državnimi častmi
V Bolgariji so danes z državnimi častmi pokopali posmrtne ostanke srednjeveškega carja Samuela, kar je razburilo Severno Makedonijo. Obe državi si namreč lastita njegovo zgodovinsko dediščino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Dobili bomo svojega carja,« je po navedbah portala Rapporteur dejal bolgarski premier Rumen Radev pred poletom v Solun, kjer je Grčija predala Bolgariji posmrtne ostanke. Letalo s krsto Samuela so na poti v Sofijo pospremila lovska letala MiG-29 in F-16.
Pripadniki bolgarske nacionalne garde v rdečih uniformah so krsto, prekrito z zastavo, skozi množico več tisoč ljudi odnesli do 2,5 tone težkega marmornega sarkofaga v baziliki svete Sofije iz šestega stoletja.
Bolgarski car ali makedonski vladar?
Samuel je med letoma 997 in 1014 vladal državi s središčem v Ohridu, na območju današnje Severne Makedonije. Bolgarija ga šteje med carje svojega prvega cesarstva, v Severni Makedoniji pa ga imajo za svojega srednjeveškega vladarja.
Posmrtne ostanke, ki jih pripisujejo Samuelu, so leta 1965 našli na otoku Sveti Ahil v Malem Prespanskem jezeru na severu Grčije. Atene so jih Sofiji izročile v zameno za 48 cerkvenih predmetov, ki jih je Bolgarija leta 1917 odnesla iz Grčije. S tem se je končalo približno 60 let prizadevanj za vrnitev Samuelovih posmrtnih ostankov, je poudaril Radev.
Na dogajanje se je ostro odzval premier Severne Makedonije Hristijan Mickoski. Po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA je ob tem omenjal »fašistično Bolgarijo«, ki je med drugo svetovno vojno okupirala območje današnje Severne Makedonije.
Med zgodovino in evropskimi ambicijami
Severna Makedonija si medtem prizadeva za napredovanje na poti v EU, a kot so v Bruslju poudarili za Rapporteur, so dobri medsosedski odnosi »bistven element« širitvenega procesa. Med področji, kjer se državi še nista uspeli dogovoriti, je tudi Samuel.
Protokol iz leta 2022 je sicer predvideval, da bosta Bolgarija in Severna Makedonija skupaj obeleževali zgodovinske osebnosti, o katerih se je dogovorila njuna skupna zgodovinska komisija. Med njimi je tudi Samuel, a doslej skupne slovesnosti ob njem še ni bilo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v petek v Skopju dejala, da mora Severna Makedonija pred začetkom prvega sklopa pogajanj za članstvo v EU izvesti »en ključni korak« – spremeniti ustavo tako, da bodo Bolgari vključeni med narode, ki jih ustava izrecno priznava.
Mickoski je predlog zavrnil in namesto tega predlagal srečanje zunanjih ministrov obeh držav, a se Sofija na njegov predlog za zdaj še ni odzvala.
Debata o tem, čigav je bil Samuel, bi bila za sociologa Benedicta Andersona milo rečeno bebava. V delu Zamišljene skupnosti je opozoril, da so moderni narodi fenomen, ki se je začel oblikovati od 19. stoletja naprej. Zato je prisvajanje srednjeveških vladarjev na podlagi današnjih identitet sporno: politične in nacionalne kategorije, s katerimi jih danes opredeljujemo, v njihovem času niso obstajale v enaki obliki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
