Iran in Izrael za zdaj prekinila spopade, novih ne izključujeta
Po iranski napovedi o koncu vojaških operacij je tudi Izrael ustavil napade, vendar Teheran in Jeruzalem svarita pred novo eskalacijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po najobsežnejšem vojaškem obračunu med Iranom in Izraelom po aprilu sta Teheran in Jeruzalem napovedala ustavitev medsebojnih napadov. Potem ko je Iran razglasil konec vojaških operacij, je nekaj ur zatem tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu sporočil, da se Izrael za zdaj ne bo nadaljeval s spopadi. Ob tem je poudaril, da si Izrael "pridržuje pravico do samoobrambe in da bo na morebitne nove iranske napade odgovoril odločno". Obe strani kljub temu opozarjata, da je zatišje krhko in da bi se razmere lahko hitro znova zaostrile.
Najnovejša eskalacija je izbruhnila po izraelskih napadih na cilje v Libanonu, kjer Izrael že več mesecev izvaja operacije proti šiitskemu gibanju Hezbolah, ki ga podpira Iran. Teheran je izraelsko bombardiranje označil za kršitev širšega premirja in odgovoril z raketnimi napadi na Izrael. Izraelska vojska je nato izvedla obsežne povračilne napade na vojaške cilje v zahodnem in osrednjem Iranu ter na objekte, povezane z iransko obrambno in energetsko infrastrukturo.
Spopadi nadaljujejo v Libanonu
V zadnjih dneh so se tako znova odprla številna krizna žarišča v regiji. Poleg neposrednega obračuna med Iranom in Izraelom se nadaljujejo spopadi v južnem Libanonu, kjer izraelske sile delujejo proti Hezbolahu. V dogajanje so se vključili tudi jemenski hutijevci, prav tako tesni zavezniki Teherana, ki so proti Izraelu izstrelili rakete iz Jemna. Vse to krepi strahove, da bi se lahko konflikt razširil v širšo regionalno vojno.
Pomembno vlogo pri umirjanju razmer naj bi imele Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je javno pozval Iran in Izrael k takojšnji prekinitvi obstreljevanja, Bela hiša pa je potrdila tudi njegov telefonski pogovor z Netanjahujem. Po poročanju izraelskih medijev naj bi prav ameriški pritisk prispeval k odločitvi o začasni ustavitvi izraelskih napadov.
Čeprav sta državi za zdaj ustavili neposredne vojaške aktivnosti druga proti drugi, ostajajo ključna odprta vprašanja nerešena. Iran vztraja, da mora biti del vsakega trajnejšega dogovora tudi konec izraelskih operacij v Libanonu, medtem ko Izrael napoveduje nadaljevanje boja proti Hezbolahu. Prav Libanon zato ostaja ena največjih nevarnosti za nov izbruh spopadov.
Napetosti imajo tudi širše posledice. Iran je po zadnjih napadih zaprl svoj zračni prostor, Evropska unija pa je uvedla nove sankcije proti posameznikom in organizacijam v Iranu zaradi oviranja pomorskega prometa v Hormuški ožini. Ta velja za eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte, zato dogajanje na Bližnjem vzhodu pozorno spremljajo tudi svetovni energetski trgi.
Kljub spopadom med Iranom in Izraelom se pogovori med ZDA in Iranom prek posrednika Pakistana, ki si prizadeva za končanje vojne, nadaljujejo. A pakistanske oblasti priznavajo, da bodo nove sovražnosti vplivale na te pogovore. "Povsem razumljivo je, da bo to vplivalo na diplomatski proces, ki je bil sprožen z namenom končanja te vsiljene vojne," pojasnjujejo.
Iranske oblasti so po obnovitvi sovražnosti v prestolnici Teheran ter na zahodu in severovzhodu države ustavile zračni promet, je poročala iranska tiskovna agencija Fars. Iranski mediji so poročali še, da je zračna obramba nad Teheranom sestrelila "sovražen brezpilotnik", je poročala AFP in dodala, da doslej niti iz Irana niti iz Izraela ni bilo poročil o morebitnih žrtvah.
Novi napadi pomenijo dodaten pritisk na prekinitev ognja, ki so jo ZDA in Iran sklenili 8. aprila. Ameriški pogajalci si odtlej prizadevajo doseči dogovor o končanju vojne, ki so jo 28. februarja z napadi na Iran sprožili ZDA in Izrael.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
