Svoboda: To ni bilo tajno glasovanje, ampak nadzor nad glasovi
Spor zaradi označenih glasovnic pri izvolitvi Zorana Stevanovića se zaostruje, saj Svoboda napoveduje pravni boj zaradi domnevne kršitve tajnosti glasovanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora se seli na Ustavno sodišče. Stranka Svoboda namreč vlaga ustavno pritožbo in pobudo za oceno ustavnosti, saj so prepričani, da so označene glasovnice na tajnem glasovanju grobo prekršile svobodo poslanskega mandata in načelo tajnosti.
Na nedavnem tajnem glasovanju, ki je za predsednika državnega zbora ustoličilo Zorana Stevanovića, se je 48 poslancev izreklo njemu v prid.
Vendar pa je pozornost javnosti in politike pritegnilo dejstvo, da je bil del teh glasovnic označen s tremi različnimi simboli.
Primerjava med njimi kaže na to, da so glasovnice na ta način najverjetneje označevali poslanci iz strank NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter stranke Resni.ca. Ta poteza je sprožila ostro polemiko, saj številni opozarjajo, da gre za nedopusten poseg v neodvisnost poslancev in z ustavo zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
Stranka Svoboda se je zato odločila za pravni korak. Namestnica vodje njihove poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je ob 16.30 podala izjavo za medije, v kateri je pojasnila razloge za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in pobudo za oceno ustavnosti parlamentarnega poslovnika.
Svoboda: Nadzor je izničil tajnost glasovanja
Poslanska skupina Svoboda z vložitvijo ustavne pritožbe in pobude za oceno ustavnosti poslovnika izpodbija zakonitost postopka.
Namestnica vodje poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za medije pojasnila, da takšno ravnanje "povsem razvrednoti demokratične procese".
»Označevanje glasovnic na tajnem glasovanju pri izvolitvi predsednika državnega zbora je izničilo institut tajnega glasovanja, to pa med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata,« je opozorila.
Mehanizem nadzora nad odločitvami posameznikov je po njenih besedah deloval povsem očitno in brez prikrivanja.
»Kar se je zgodilo, ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je po preštetju teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je posamezna skupina glasovala. S tem ne moremo več govoriti, da so imeli poslanci dejansko možnost tajnega glasovanja,« je poudarila Avšič Bogovič.
Pravna praznina v parlamentarnem poslovniku
Zaradi teh nepravilnosti so v največji opozicijski stranki pripravili dve ločeni pravni sredstvi, s katerima izpodbijajo izid seje. »Vlagamo ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora, hkrati pa vlagamo tudi zahtevo za oceno ustavnosti parlamentarnega poslovnika. Po tem razkritju se namreč nakazuje, da gre za pravno praznino, o kateri je potrebno odločiti,« ugotavlja namestnica vodje poslancev.
Glavni namen teh pravnih korakov predstavlja zaščita neodvisnosti parlamentarcev pred neprimernimi pritiski lastnih strank.
Vodstvo stranke Svoboda želi z ustavno presojo odločevalce jasno opozoriti, da morajo vsi akterji v procesu dosledno spoštovati institut tajnega glasovanja. »Želimo opozoriti, da moramo institut tajnega glasovanja spoštovati, s tem pa spoštovati tudi svobodo mandatov poslancev pri svojem delu in se tako izogniti kakršnimkoli pritiskom nanje,« dodaja Nataša Avšič Bogovič.
Ustavno sodišče ima v rokah usodo predsednika
Na vprašanje o morebitnih posledicah takšnega pravnega postopka in možnosti, da ustavno sodišče sklep o izvolitvi predsednika celo razveljavi, je Avšič Bogovič odgovorila pritrdilno. »Seveda bi to lahko bila ena od posledic, a prepustimo ustavnemu sodišču, da opravi svojo nalogo,« je povedala pred novinarji.
Glede trenutnega delovanja parlamenta v stranki Svoboda ostajajo izrazito kritični do same izvedbe postopka.
Ocenjujejo namreč, da so izvolitev v tem primeru opravili na način, ki je vnaprej in zavestno preprečil kakršnokoli tajnost. Zdaj pričakujejo, da bodo ustavni sodniki zadevo prednostno proučili in podali končno odločitev o ustavni pritožbi ter vprašanju primernosti veljavnega parlamentarnega poslovnika.
Zoran Stevanović je minuli teden sicer ocenil, da samo označevanje ne predstavlja neposredne kršitve, je pa kot novi predsednik napovedal, da bo v prihodnje zahteval konec takšnih praks.
Poslanec mora namreč pri svojih odločitvah ostati neodvisen, da lahko ustrezno zastopa ljudi.
Njegova opozorila so poslanci večinoma upoštevali že na naslednjem glasovanju o podpredsednikih državnega zbora, kjer so se zgolj na dveh glasovnicah hudomušno pojavili simboli, in sicer igrica tri v vrsto ter peterokraka zvezda.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
