Zasneženi znaki, nevidne črte: Kdaj vas lahko kljub snegu doleti kazen
Ko znaki izginejo pod snegom, jih moramo še vedno upoštevati. A ne vseh, katera prometna pravila potem še vedno veljajo?
Tudi v snežnem kaosu namreč veljajo prometna pravila, vozniki pa morajo voziti še bolj previdno, opazovati morajo okolico in predvsem predvidevati ravnanja drugih udeležencev v prometu.
Kdaj prometni znak preneha veljati?
Če je okrogel prometni znak popolnoma prekrit s snegom in ga ni več mogoče prepoznati, ni več pravno veljaven. To velja na primer za znake prepovedi kot sta prepoved zavijanja ali prepoved vožnje v določeno smer. Kljub temu pa morajo vozniki v takih primerih še vedno paziti, da ne zapeljejo v enosmerno ulico.
Povsem drugače je pri znakih, katerih oblika je še vedno prepoznavna. Znaki »stop« ali za prednost veljata ne glede na to ali sta delno ali skoraj v celoti zasnežena. Te je treba brez izjeme upoštevati, saj gre za ključne znake za varnost v prometu.
Nekateri prometni znaki so torej prepoznavni že po obliki, zato jih mora voznik upoštevati tudi, če niso v celoti vidni. In če je torej znak prepoznaven po obliki ali delu vsebine, se voznik ne more sklicevati na to, da znaka ni opazil.
Voznik mora vedeti ali predvideti
Za prekršek voznik praviloma odgovarja, če bi moral vedeti, da na določenem odseku velja določena omejitev ali pravilo (na primer v naselju, območju umirjenega prometa), je prometni znak sicer slabše viden, vendar še vedno prepoznaven ali če krši splošna pravila (na primer vozi z neprilagojeno hitrostjo).
Voznik pa je lahko razbremenjen odgovornosti, če dokaže, da prometni znak objektivno ni bil viden ali prepoznaven, ni bilo nobenih drugih znakov ali okoliščin, ki bi nakazovale na omejitev ali je ravnal skladno s splošnimi pravili in previdno. Končno presojo vedno opravi prekrškovni organ oziroma sodišče v konkretnem primeru.
Kaj velja, ko talnih označb ni več videti?
Talne prometne oznake so namreč enakovreden del prometne signalizacije, a so v zimskih razmerah pogosto zakrite. Če talne oznake niso vidne, voznik ravna po vertikalni prometni signalizaciji (prometnih znakih) in splošnih pravilih cestnega prometa (pravilo desnega, previdna vožnja, prilagoditev hitrosti). »Voznik ni odgovoren za kršitev talne oznake, ki objektivno ni bila vidna, vendar to ne pomeni, da lahko ravna poljubno,« pravijo na AVP.
V križiščih je dovoljeno peljati naravnost po katerem koli pasu, zavijanje levo ali desno pa je dovoljeno le z zunanjega pasu. Če namreč voznik pozna cesto, ni nujno, da jo pozna tudi drug. Napačna pričakovanja na reakcije drugih udeležencev je pogost vzrok zimskih prometnih nesreč.
Če so stop črte ali robovi križišča zabrisani, je treba ob znaku stop ali semaforju obvezno ustaviti, nato pa se počasi pomakniti naprej, dokler ni zagotovljena varna preglednost.
Zasneženi prehodi za pešce: kdo ima prednost?
Če zebre niso vidne, to še ne pomeni, da prehod za pešce ne obstaja. Veljavnost zaščitenega prehoda ostaja, če ga označuje prometni znak ali utripajoča rumena luč. Strokovnjaki pa pešcem svetujejo, da naj bodo posebno previdni: na spolzkem vozišču naj na cesto stopijo le, če so vozila dovolj oddaljena, da se lahko pravočasno ustavijo.
Na snegu je oprijem pnevmatik bistveno slabši, posebna previdnost je potrebna na mostovih, pri izvozih iz predorov, v gozdnatih odsekih in na vrhovih klancev, tam je tudi možnost poledice največja.
Pravila veljajo tudi na parkiriščih
Sneg tudi ni izgovor za nepravilno parkiranje. Uvoz ali izvoz moramo pustiti prost, voznik mora predvidevati, kej so robniki, kratkotrajne parkirne cone pa ostanejo veljavne tudi če modre talne oznake niso vidne.
Občinski redarji sicer lahko ob izrednih snežnih razmerah nadzor začasno omilijo, a glede na vse se na to ne gre zanašati. In še za prebivalce večstanovanjskih naselij: parkirnega mesta, ki ste ga sami očistili snega, ni dovoljeno rezervirati z zaboji, deskami ali drugimi predmeti. Javni prostor tudi pozimi ostaja skupna dobrina.
Slaba vidljivost še ne pomeni oprostitve
Kazen za neupoštevanje znakov je 160 evrov. V praksi to pomeni, da je neupoštevanje znakov prekršek, če je bilo mogoče znak razumno zaznati in upoštevati. Slaba vidnost prometnega znaka je lahko olajševalna okoliščina, vendar ne pomeni avtomatične oprostitve, odgovorni vsak primer prekrška presojajo posebej in predvsem mora biti dokazano, da znak res ni bil viden in da je voznik ravnal skrbno.
V letu 2025 je policija ugotovila 12.166 prekrškov zaradi neupoštevanje prometne signalizacije. Statistike glede na letni čas pa ne vodijo.
A ni problem le zima, tudi spomladi ali poleti lahko prometni znaki zaradi zaraščenosti postanejo težje vidni. Za redno vzdrževanje prometne signalizacije je odgovoren upravljavec ceste, in sicer občine za občinske ceste, DRSI za državne ceste in DARS za avtoceste in hitre ceste. »To vključuje tudi skrb za čiščenje snega, odstranjevanje vegetacije in zagotavljanje vidnosti in tehnične ustreznosti prometnih znakov,« so še pojasnili na AVP.
