Ko odnese streho: Kaj storiti in kaj plača zavarovalnica?
Veter je eden najpogostejših povzročiteljev škode na stanovanjskih objektih. Čeprav redko dosega orkanske hitrosti, sunki nad 70 kilometri na uro niso več nobena redkost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po podatkih zavarovalnice Triglav se med vremenskimi škodami prav vihar in toča redno uvrščata na vrh po številu prijav, pri čemer posamezni dogodki povzročijo tudi več tisoč zahtevkov v le nekaj dneh.
Kaj mora storiti zavarovanec ob škodi
Če veter poškoduje hišo ali drugo lastnino, je ključno hitro ukrepanje. Zavarovalnice, kot so Generali in zavarovalnica Sava, poudarjajo, da naj prebivalci, ki jim je veter poškodoval lastnino, najprej skušajo preprečiti nastajanje nove škode kot je zaščita strehe, a da morajo pri tem vseeno v prvi vrsti misliti na lastno varnost in odsvetujejo samoiniciativno plezanje na streho, posebej ko še vedno piha močan veter.
Sledi natančno dokumentiranje škode s fotografijami in videoposnetki, v nekaj dneh ali pa čim prej pa naj škodo tudi prijavijo pri svoji zavarovalnici. Ko pride cenile na ogled, pa naj sodelujejo z njim in ga tudi opozorijo na določene podrobnosti.
Pri Triglavu izpostavljajo, da so v času večjih neurij aktivirane dodatne ekipe cenilcev, saj lahko dnevno prejmejo tudi več kot 500 prijav.
Kaj preveri zavarovalnica
Ob obravnavi škode zavarovalnice preverijo skladnost gradnje s predpisi, starost in vzdrževanost objekta, ali so bile poškodbe posledica vetra ali zanemarjenosti in ali hitrost vetra ustreza definiciji bolj nevarnega, meja je pri okoli 62 kilometrov na uro ali več.
Po nekaterih ocenah naj bi bila slabo pritrjena strešna kritina tudi eden od pogostih razlogov za delno zmanjšanje izplačila, zavarovalnice pa tako ali tako pri obravnavi škod vsako situacijo presojajo individualno.
Kaj je najpogosteje poškodovano
Največ škode nastane na strehah objektov, te vrste škode predstavljajo več kot 40 odstotkov vseh primerov. Pogosto so na udaru še ostrešja in dimniki, fasade in okna ter na pomožnih objektih kot so nadstreški, garaže ali ute. Slednji objekti so lahko pogosto tudi manj kakovostno zgrajeni in postavljeni.
Veter pogosto povzroča tudi posredno škodo, ko podrta drevesa ali leteči predmeti, na orje r deli streh, kritina in podobno, poškodujejo stavbe ali avtomobile okoli hiše.
Statistika beleži povečano število zahtevkov in izplačil
V zadnjem desetletju se je število škodnih primerov zaradi naravnih nesreč v Sloveniji povečalo za približno tretjino. Po ocenah zavarovalnic na leto obravnavajo pri nas med 30.000 in 60.000 škodnih primerov zaradi vremenskih vplivov, povprečna škoda pri vetru znaša med 1500 in 3000 evri, kar je še sorazmerno malo, skupna letna izplačila za naravne nesreče pogosto presegajo 120 milijonov evrov.
Pri Zavarovalnica Sava so izpostavili, da se je povprečna vrednost škod v zadnjih desetih letih povečala za več kot 25 odstotkov, predvsem zaradi dražjih gradbenih materialov in stroškov dela.
Pri Triglavu pa pravijo, da v zadnjih letih zaradi vetra in drugih vremenskih ujm letno obravnavajo več tisoč škodnih primerov, vremenski ekstremni dogodki, ki so Slovenijo prizadeli leta 2023, pa so povzročili zgodovinsko visoko škodo.
Neurja s točo in vetrom, ki so poleti 2023 divjala po Sloveniji, so zavarovalnici Triglav povzročila za skoraj 86 milijonov evrov škod, avgustovska neurja s poplavami pa za 77 milijona evrov škod. Skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov je pri njih v letu 2023 znašala kar 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem desetletju pred tem.
Najbolj kritična leta
Med najbolj izstopajočimi leti sta 2017 (močna neurja z vetrom in točo) in 2023, ko so poleg poplav tudi vetrovni sunki povzročili obsežno škodo. Leta 2023 so zavarovalnice skupaj izplačale rekordne zneske – ocenjuje se, da so skupne škode presegle 500 milijonov evrov, velik delež pa odpade na vremenske ujme.
Cene zavarovanj: postopna rast
Zavarovalne premije se zvišujejo. Razlogov je, več, od več škodnih dogodkov, dražjih sanacij pa vse do večje izpostavljenost ekstremnim vremenskim pojavom.
Zavarovalnice poudarjajo, da se razlike med osnovnimi in razširjenimi paketi povečujejo – celovita zavarovanja (vključno z vetrom, točo, poplavami) so lahko tudi do 20 ali 30 odstotkov dražja kot osnovna.
Kako zavarovani so Slovenci
Po nekaterih ocenah naj bi bilo v Sloveniji zavarovanih okoli 70 do 80 odstotkov vseh stanovanjskih nepremičnin, vendar pa vsi zavarovanci nimajo v police vključene zaščite pred vsemi naravnimi nesrečami, slabše sta pokrita poplava in potres, najpogosteje pa v polico Slovenci vključujejo ravno veter in točo, a tudi tukaj obstajajo določene omejitve v pogodbah.
Pri Generali Slovenija opažajo, da se zanimanje za dodatna kritja poveča po večjih ujmah, nato pa sčasoma ponovno upade. Prebivalci namreč vedno manj zaupajo zavarovalnicam, pogosto lahko slišimo, da se jezijo nad tako imenovanim »drobnim tiskom« ali pa da zavarovalnice zavlačujejo z izplačili ali celo iščejo na vse možne načine, kako bi se izognile povračilu škode. Zato zaupanje prebivalcev v te ustanove vztrajno pada.
Veter pa vseeno ostaja vztrajen povzročitelj škode, ki iz leta v leto stane več. Statistika jasno kaže da je škode, ki jo povzroči, več, izplačila so višja, tveganja pa naraščajo. V takšnih razmerah zavarovanje ni več le priporočilo, temveč postaja nujen del finančne varnosti vsakega lastnika nepremičnine.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
