Klakočar Zupančič o boju za ljubljanski stolček: Funkcije me ne zanimajo
Pero predsednika državnega zbora, ki je podpisal razpis lokalnih volitev, se še niti ni dobro posušilo, pa je Zoran Janković že dobil hudo konkurenco.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ljubljanska politična scena se pred lokalnimi volitvami počasi prebuja, v zakulisju pa že krožijo imena, ki bi lahko jeseni pomembno posegla v razmerja moči v prestolnici. Po naših informacijah se v delu levosredinskega prostora oblikuje politični projekt, pri katerem naj bi sodelovala nekdanji predsednik vlade dr. Anton Rop in nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Po informacijah Svet24 sta Rop in Klakočar Zupančič za lokalne volitve v Ljubljani pripravila skupno listo, pri čemer naj odločitev o županskem kandidatu še ne bi bila sprejeta. V zakulisju se kot najverjetnejši scenarij omenja, da bo v tekmo za županski položaj stopil eden od njiju.
Na Svet24 smo navedbe preverili pri nekdanji predsednici državnega zbora. Morebitnega sodelovanja z Ropom ni potrdila, a ga tudi ni zanikala. Zavrnila pa je del informacij, ki se nanašajo na morebitno dogovarjanje o položajih, če bi bila kandidatura uspešna.
»O nobenih funkcijah ne razmišljam,« je sporočila Klakočar Zupančič.
S tem morebitnega sodelovanja ni komentirala vsebinsko, je pa zavrnila razlago, da bi se o morebitni politični podpori ali sodelovanju pogovarjala skozi prizmo funkcij. Dodala je, da morebitne politične odločitve ne bi sprejemala zaradi kakršnegakoli položaja.
Vprašanja smo naslovili tudi na dr. Antona Ropa. Prosili smo ga za pojasnila, ali razmišlja o kandidaturi za župana Ljubljane in ali se je o morebitnem sodelovanju že pogovarjal z Urško Klakočar Zupančič. Do objave članka na naša vprašanja ni odgovoril.
Zvečer potrdila in pojasnila več podrobnosti
Da bosta z Ropom pred volitvami v Ljubljani vendarle ustanovila skupno listo, je nato Klakočar Zupančič potrdila v oddaji 24ur zvečer. Svojo odločitev, da se podajo v boj za ljubljanski županski stolček, je pojasnila z besedami, da je v Ljubljani že »30 let aktivna državljanka« in da ji ni vseeno za razmere. Zakaj skupaj z Ropom? Dejala je, da ga pozna že vrsto let in da gre za velikega strokovnjaka.
Sicer pa Klakočar Zupančič tudi tokrat ni želela razkriti več podrobnosti o sami listi oziroma imenih na njej, a je poudarila, da gre za strokovnjake. Prav tako se še niso odločili, ali bo sama kandidatka za županjo, ali bo to Rop ali nekdo tretji. O tem se po njenih besedah še niso pogovarjali, saj zdaj najprej pripravljajo program. »Mene funkcije ne zanimajo,« je dejala in dodala, da jo zanima predvsem, kaj lahko stori.
In kakšni so cilji? Klakočar Zupančič je poudarila, da želijo vrniti mesto ljudem, ki tu živijo in delajo. Kar zadeva župana Zorana Jankovića je pojasnila, da je župan že 20 let, kar je »dolga doba,« v tem času pa se človek spremeni, tudi mesto se spremeni.
V listi so sicer identificirali pet prioritet za Ljubljano, in sicer ureditev prometa s poudarkom na javnem prometu, sodelovanje mestne občine pri reševanju problematike pripadajočih zemljišč v starejših soseskah, ureditev onesnaženja, ozelenitev mesta in reševanje stanovanjske problematike. Dejala je tudi, da v listi podpirajo nedeljski referendum o parkirnem odloku.
Na vprašanje, ali sama na tej novi poti pričakuje tudi podporo Gibanja Svoboda, je Klakočar Zupančič odvrnila, da je iz stranke izstopila in da je ta zgodba zanjo končana.
Ropova vrnitev po več kot desetletju umika iz prve politične vrste
Anton Rop v slovenski politiki ni novo ime, je pa ime, ki ga v prvi politični vrsti že dolgo ni bilo. Nazadnje je bil neposredno v politiki kot poslanec državnega zbora. Iz poslanske funkcije je odstopil leta 2010, ko je odšel v Evropsko investicijsko banko, kjer je postal podpredsednik in član upravnega odbora. Državni zbor je njegov odstop ugotovil septembra 2010, EIB pa je že pred tem sporočila, da bo funkcijo prevzel avgusta istega leta.
Pred tem je Rop zasedal skoraj vse najpomembnejše položaje v državni politiki. V letih od 1996 do 2000 je bil minister za delo, družino in socialne zadeve, nato minister za finance, med letoma 2002 in 2004 pa predsednik vlade. Njegova vlada je državo vodila v obdobju vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Nato.
Po porazu LDS na volitvah leta 2004 je Rop ostal v parlamentarni politiki. Nekaj časa je še vodil stranko, nato pa se je od nje oddaljil. Leta 2007 je izstopil iz LDS in napovedal delovanje kot nepovezani poslanec, ob tem pa so že takrat potekali pogovori o njegovem približevanju Socialnim demokratom.
Njegova pot po letu 2010 je bila precej drugačna. Iz dnevne politike se je preselil v bančno in finančno okolje. V Evropski investicijski banki je bil podpredsednik od leta 2010 do 2013, nato pa je bil med letoma 2013 in 2016 še član njenega upravnega odbora za Slovenijo. EIB mu je po koncu podpredsedniškega mandata podelila naziv častnega podpredsednika.
Prav zato bi bila njegova morebitna kandidatura za ljubljanskega župana politično zanimiva. Ne bi šlo za prestop iz ene dnevne politične funkcije v drugo, temveč za vrnitev politika, ki je bil nekoč v samem vrhu države, nato pa se je več kot desetletje gibal predvsem v evropskih finančnih in strokovnih krogih. Rop se je sicer leta 2024 znova pojavil v pomembni institucionalni zgodbi, ko ga je predsednica republike predlagala za guvernerja Banke Slovenije, vendar v državnem zboru ni dobil zadostne podpore.
Svoboda tega projekta najverjetneje ne bo podprla
Morebitna skupna lista Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič bi Gibanje Svoboda postavila v politično občutljiv položaj, a glede na dosedanja razmerja ni pričakovati, da bi stranka tak projekt v Ljubljani podprla.
Razlog ni le v tem, da Svoboda v prestolnici za zdaj nima javno izpostavljenega kandidata, temveč predvsem v politični preteklosti, ki jo ima z obema imenoma.
Ropa Svoboda oziroma tedanja koalicija ni podprla že leta 2024, ko ga je predsednica republike Nataša Pirc Musar predlagala za guvernerja Banke Slovenije. Koalicija je takrat vztrajala pri drugem imenu, Rop pa v državnem zboru ni dobil potrebne večine. Če bi ga Svoboda zdaj podprla v Ljubljani, bi bil to zato izrazit politični obrat, za katerega za zdaj ni videti jasnih razlogov.
Še bolj občutljiva je zgodba Urške Klakočar Zupančič. Nekdanja predsednica državnega zbora je bila nekoč eden najbolj prepoznavnih obrazov Svobode, a se je njen odnos z vrhom stranke krhal že pred dokončnim izstopom. Najprej je odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda, pozneje pa se je od stranke tudi formalno poslovila.
Klakočar Zupančič je po volitvah svoj neuspeh povezovala tudi z odločitvijo stranke, da jo postavi v volilni okraj, kjer naj bi bile možnosti za izvolitev bistveno slabše. V njenem političnem branju je šlo za več kot slab rezultat na terenu. Šlo je za občutek, da je bila v lastni stranki potisnjena v položaj, iz katerega se težko vrne v parlament.
Zato je verjetneje, da bo Svoboda v Ljubljani iskala drugo pot. To lahko pomeni lastnega kandidata, podporo komu tretjemu ali nadaljevanje pragmatičnega sodelovanja z Zoranom Jankovićem. Slednje se v tem trenutku zdi najbolj verjeten scenarij, saj Svoboda z Jankovićevo listo že sodeluje v mestnem svetu MOL.
Kdo se še omenja v boju za Ljubljano
Ropovo ime ni edino, ki v zadnjih mesecih kroži v pogovorih o ljubljanskih lokalnih volitvah. Svet24 je že pred časom poročal, da naj bi o kandidaturi za župana Ljubljane resno razmišljal tudi Luka Mesec. V Levici njegove kandidature takrat niso potrdili, so pa pojasnili, da se o kandidaturah za lokalne volitve pogovarjajo v stranki in ljubljanskem odboru.
Mesec bi bil zaradi prepoznavnosti in političnega profila za Jankovića gotovo eden opaznejših izzivalcev. A po dosedanjih signalih se zdi, da je njegova morebitna kandidatura za zdaj bolj odprta želja dela stranke kot njegova osebna odločitev.
Med potrjenimi kandidati je medtem že aktualni župan Zoran Janković, ki je maja napovedal, da se bo novembra potegoval za nov mandat. Kandidaturo sta napovedala tudi mestni svetnik in predsednik Piratov Jasmin Feratović ter Aleš Primc iz liste Glas za otroke in družine, ki je svojo namero po kandidaturi ponovil že spomladi. V začetku julija se jim je pridružil še nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc, ki bo kandidiral z Listo za čisto pitno vodo.
Vrnitev nekdanjega LDS-ovskega prostora?
Morebitni skupni projekt Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič bi lahko imel tudi širši simbolni pomen. Ne glede na to, kdo od njiju bi na koncu stopil v župansko tekmo, bi takšna lista pomenila poskus oblikovanja novega levosredinskega pola v Ljubljani.
Ob Ropu pa bi se neizogibno odprlo tudi vprašanje, ali se del političnega prostora, ki ga je nekoč predstavljala LDS, znova poskuša organizirati.
Tak projekt bi lahko nagovoril prav ta del volivcev. Gre za ljudi, ki iščejo alternativo obstoječim akterjem, ne pa ideološkega obrata v desno. Če bi se oblikovala skupna lista Ropa in Klakočar Zupančič, bi lahko delovala kot izhodišče za širši poskus ponovne konsolidacije liberalnega oziroma levosredinskega pola.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
