Trgovci opažajo spremembe: mladi klikajo, starejši še vedno z gotovino
Vsaka kriza pusti posledice na navadah kupcev, Slovenci postajamo bolj previdni in racionalni. To občutijo tudi v trgovinah.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenci radi obiskujemo trgovine, vendar to še ne pomeni, da tudi veliko kupujemo. V primerjavi z nekaterimi večjimi evropskimi državami imamo gosto mrežo živilskih prodajaln, kar je povezano tudi z razpršeno poselitvijo države. Potrošniki želijo imeti trgovske storitve čim bližje svojemu domu, zato trgovci poleg velikih mest in njihovih zaledij ne smejo zanemariti niti lokalnih prodajaln. Po nekaterih raziskavah povprečen slovenski potrošnik v enem mesecu obišče približno pet različnih živilskih trgovcev.
Kupci so danes bolj racionalni
Kot ugotavljajo na Trgovski zvezi Slovenije (TZS), so kupci danes pri nakupih precej bolj racionalni kot pred leti.
»Čeprav se je po obdobju največjih kriz del potrošnikov nekoliko sprostil, pri svojih nakupih še vedno zelo pozorno spremljajo cene. Ključno pri njihovi odločitvi ostaja razmerje med kakovostjo in ceno. Potrošniki skrbno primerjajo ponudbo, spremljajo akcije in mnogo pogosteje kot nekoč posegajo po trgovskih blagovnih znamkah,« ugotavljajo na TZS.
Veliko razprav je pred časom sprožilo zaprtje trgovin ob nedeljah, vendar so se kupci na novo ureditev očitno že navadili. Večina nakupov se je preselila predvsem na petke in sobote, ko trgovci beležijo največji obisk.
»Obisk prodajaln je sicer močno odvisen od sezone in praznikov. Posebej izrazit je pred večdnevnimi zaprtji trgovin, na primer ob kombinaciji praznikov in nedelje, kot se pogosto zgodi okoli 1. maja, 1. novembra ali božično-novoletnih praznikov. Takrat se kupci založijo predvsem z osnovnimi in manj trajnimi živili. Povečan obisk beležijo tudi neživilske trgovine, saj ljudje proste dni pogosto izkoristijo za večje nakupe ali urejanje doma,« še pojasnjujejo na TZS.
Opažajo tudi precejšnje razlike med generacijami
V Sparu ugotavljajo, da se povečuje zanimanje za pripravljene obroke. »Opažamo predvsem povečano zanimanje za kakovostne že pripravljene obroke, saj kupci iščejo hitre, a hkrati uravnotežene in hranljive rešitve,« so povedali v Sparu. Zato tudi širijo ponudbo tovrstnih izdelkov in pri njihovem razvoju sodelujejo tudi z mladimi kuharskimi mojstri.
»Mladi v večji meri uporabljajo ugodnosti in kupone prek mobilne aplikacije, medtem ko tiskane letake spremljajo manj. Hkrati iščejo hitre in priročne obroke, kot so sendviči, malice in pekovski izdelki. Pri nakupovanju si želijo predvsem hitrost in enostavnost, zato pogosto uporabljajo samopostrežne blagajne, vse pogosteje pa naročajo tudi prek spleta,« pravijo v Sparu.
V Hoferju ugotavljajo, da so nakupi njihovih kupcev večinoma načrtovani. Največ obiskov beležijo ob koncu tedna, med delovniki pa predvsem v popoldanskih urah.
Kupci najpogosteje posegajo po svežih izdelkih, kot so sadje, zelenjava, meso, pekovski in mlečni izdelki, priljubljeni pa ostajajo tudi zamrznjeni izdelki in izdelki iz posebne ponudbe.
Podobne trende opažajo tudi v Mercatorju, kjer zaznavajo rast prodaje trgovskih blagovnih znamk, ki jih kupci vse bolj prepoznavajo kot kakovostno in cenovno dostopno alternativo. Hkrati se zmanjšuje delež impulzivnih nakupov, saj potrošniki vse bolj pazijo na vrednost za svoj denar.
Spletni nakupi so domena mlajših
Posebno poglavje predstavljajo spletni nakupi in nakupovanje v tujini. Takšni nakupi pomenijo izgubo prihodkov za domače trgovce, dobavitelje in državni proračun, vendar Slovenci še vedno ne sodimo med najbolj dejavne spletne kupce v Evropi.
Najpogosteje prek spleta kupujemo oblačila, obutev in športno opremo, pri čemer je povpraševanje močno odvisno od letnega časa.
»Spletni nakupi so v Sloveniji močno narasli med pandemijo, po njenem koncu pa se je rast umirila. V zadnjih letih spletna prodaja ponovno počasi raste, vendar za zdaj še ne nadomešča fizičnih trgovin. Največja rast je pri neživilskih izdelkih, kot so tekstil, kozmetika in tehnika, medtem ko pri vsakodnevnih živilskih nakupih fizične trgovine ostajajo ključne. Prek spleta vsaj občasno nakupuje dobra polovica prebivalcev Slovenije, kar je nekoliko pod povprečjem Evropske unije,« pojasnjujejo na TZS.
Spletno nakupovanje je še vedno predvsem značilno za mlajše generacije, čeprav se postopoma širi tudi med starejše. Ker Slovenci za zdaj ostajamo precej tradicionalni kupci in imamo radi osebni stik, v TZS prihodnost trgovine vidijo v večkanalni prodaji, ki združuje fizične trgovine, spletne trgovine, mobilne aplikacije in druge digitalne rešitve.
Gotovina ostaja pomembna
Pri plačevanju še vedno prevladuje kombinacija gotovine in kartic, vse hitreje pa raste delež mobilnih in drugih elektronskih plačil.
Pri spletnih nakupih je kartica že prehitela gotovino. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije sta v prvem četrtletju leta 2023 dve tretjini spletnih kupcev nakup plačali s kartico, 43 odstotkov z gotovino ob prevzemu ali z nakazilom na banki, 16 odstotkov pa prek elektronskega bančništva.
Tudi v Hoferju opažajo rast elektronskih plačil, vendar gotovina ostaja pomembna in pogosto uporabljena oblika poravnave računov.
V Mercatorju medtem ugotavljajo, da se hitro povečuje delež plačil z mobilnimi telefoni in drugimi pametnimi napravami.
Dobre prodajalce je vse težje najti
Trgovine se v zadnjih letih soočajo tudi s kadrovskimi izzivi. Oglasi za zaposlitev prodajalcev so postali stalnica, vendar na TZS ocenjujejo, da je bilo pomanjkanje kadra najizrazitejše v letih 2022 in 2023, medtem ko so se razmere lani in letos nekoliko umirile.
Trgovina ostaja eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji, saj zaposluje skoraj 17 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Kljub temu je dejavnost leta 2025 zabeležila 0,4-odstotni upad števila zaposlenih.
»To je predvsem posledica naraščajočih stroškov in stagnacije prihodkov v nekaterih segmentih, zaradi česar trgovci poslujejo previdneje. Hkrati pa potreba po usposobljenem kadru ostaja velika. Delo v trgovini je danes precej bolj raznoliko kot nekoč. Sodobni trgovec ni več zgolj prodajalec, temveč pogosto tudi svetovalec kupcu. Del odgovora na kadrovske izzive predstavljajo tudi tehnološke rešitve, kot so samopostrežne blagajne in v prihodnje vse bolj avtomatizirane prodajalne,« menijo na TZS.
Samopostrežne blagajne niso več novost
V Mercatorju so samopostrežne blagajne uvedli že pred leti, zato jih kupci danes dojemajo kot nekaj povsem običajnega.
Po njihovih izkušnjah jih uporabljajo tako mlajši in tehnološko bolj vešči kupci kot tudi starejši, ki cenijo hitrost in priročnost pri manjših nakupih.
»Klasične blagajne ostajajo pomembna izbira predvsem pri večjih nakupih, ko imajo kupci več izdelkov ali želijo neposreden stik z blagajnikom,« pojasnjujejo v Mercatorju.
V Hoferju poudarjajo, da večjih težav s kadrom nimajo. Zaposlujejo približno 2000 sodelavcev in sodelavk, pri čemer zaposlene privabljajo z nadpovprečnimi plačami v trgovski panogi, ki jih redno zvišujejo. Tudi v Sparu ne zaznavajo večjih težav pri zaposlovanju, vendar poudarjajo, da področje kadrov zahteva stalno pozornost.
»Zavedamo se, da je kakovosten kader ključnega pomena za uspešno poslovanje. Veliko pozornosti namenjamo razvoju kariernih poti, delu z mladimi ter različnim oblikam nagrajevanja zaposlenih,« pravijo.
Vaške trgovine so več kot le trgovine
Na Trgovski zbornici Slovenije opozarjajo, da na področju trgovine z živili v Sloveniji vlada močna konkurenca, kar je za potrošnike ugodno. Hkrati pa se trgovski sektor sooča s številnimi spremembami.
Nekateri večji trgovci so del svojih uprav in skupnih služb že preselili v sosednje države, medtem ko se v obmejnih in bolj oddaljenih krajih zapirajo posamezne podeželske prodajalne.
»Med glavnimi razlogi so odliv kupne moči v tujino, visoki stroški poslovanja in prekomerne administrativne obremenitve. V takšnih okoljih zaprtje trgovine ni zgolj poslovna odločitev, temveč vpliva tudi na kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Ljudje izgubijo priročen dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, pogosto pa tudi pomembno družabno središče kraja. Zato pričakujemo več razumevanja in podpore države, predvsem na področju zmanjševanja birokracije ter spodbujanja ohranjanja malih podeželskih in zadružnih prodajaln,« opozarjajo na TZS.
Čeprav se nakupovalne navade spreminjajo, ostaja dejstvo, da Slovenci še vedno radi obiščemo trgovino osebno. Nakupovanje ni zgolj opravilo, temveč pogosto tudi del vsakdana in družbenega življenja, kar je še posebej opazno v manjših krajih, kjer trgovina ostaja pomemben del lokalne skupnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
