Suša stiska Slovenijo: Ponekod 90-odstotni izpad pridelka. Kdaj bo konec?
Suša ne popušča. Bomo zaradi visokih temperatur in dolgotrajne suše ostali brez pitne vode, kmetje pa brez pridelka in krme za živino?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vse večji vodni primanjkljaj že pušča posledice na tleh, rekah in podzemnih vodah, sušne razmere pa naj bi še vztrajale. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez obilnejših padavin posledice vse bolj občutili tako kmetje kot gospodinjstva.
Sušne razmere v Sloveniji se kljub občasnim padavinam še ne umirjajo in po napovedih bodo vztrajale tudi v prihodnjih dneh. Tla ostajajo izsušena, vodnatost rek je nizka, kmetje imajo vedno več težav. Vse več občin zato omejuje uporabo pitne vode za nenujne namene.
Na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) so predstavili aktualne meteorološke in hidrološke razmere ter ukrepe, povezane z vročinskimi valovi in sušo. Med drugim so o posledicah trenutnih razmer in izzivih, ki jih te prinašajo, spregovorili agrometeorologinja Andreja Sušnik, hidrolog Janez Polajnar, namestnik direktorja zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman in predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek.
Andreja Sušnik o nadaljevanju suše: Suša bo še vztrajala
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da se sušne razmere v Sloveniji kljub zadnjim padavinam nadaljujejo. Kot je pojasnila, je Slovenija prvi sušni val letos doživela že spomladi, od konca marca do sredine maja, trenutne razmere pa so ponovno zelo izrazite. »Na našem sušomeru lahko vidimo, da se je stanje v večini regij obarvalo rdeče oziroma oranžno, kar pomeni, da beležimo izjemne oziroma zelo sušne razmere,« je povedala Sušnik.
V zadnjih dneh je sicer ponekod padlo med 20 in 30 milimetrov dežja, lokalno tudi do 50 milimetrov, vendar te količine po njeni oceni ne bodo bistveno izboljšale stanja v površinskem sloju tal. »Glede na to, koliko časa sušne razmere že trajajo, te padavine ne bodo bistveno spremenile stanja. K temu pomembno prispeva tudi močno izhlapevanje iz tal in rastlin,« je dejala.
Izhlapevanje je trenutno zelo visoko in lahko v posameznih dneh doseže tudi 5 do 6 litrov vode na kvadratni meter površine tal.
Sušnik pričakuje, da se bo suša v površinskem sloju tal nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Tudi napovedani padavinski dogodki po njenem mnenju stanja že močno prizadetih in suhih rastlin ne bodo bistveno izboljšali, lahko pa ga nekoliko omilijo, predvsem na travinju. »Za pomembnejše izboljšanje razmer v površinskem sloju tal, pa tudi v drugih ekosistemih, kot so gozdovi, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnih padavin, razporejenih v daljšem časovnem obdobju,« je poudarila.
Ob tem opozarja, da intenzivni nalivi na zelo suhih tleh niso najbolj učinkoviti. »Na sušnih tleh lahko močni nalivi naredijo več škode kot koristi, saj voda pogosto ne prodre v tla, ampak odteče po površju,« je pojasnila.
Agrometeorologinja je ob tem javnost povabila tudi k spremljanju sušnih razmer na sušomeru, ki ga objavljajo vsak četrtek in je dostopen na spletni strani.
Slovenske reke vse bolj usihajo: Ponekod le še tretjina običajnega pretoka
Razmere so zaradi suše neugodne tudi na slovenskih rekah. Kot je povedal hidrolog Janez Polajnar, se po strugah slovenskih rek trenutno pretaka le še med 30 in 50 odstotki vode, ki bi se tam običajno pretakala v začetku avgusta. »Reka Mura je izredno malo vodnata, po njej se trenutno pretaka dobrih 30 odstotkov običajne količine vode. Podobno je stanje na območju Ljubljanice in njenih pritokov. Sava v spodnjem toku ima približno 50 odstotkov običajnega pretoka, podobno velja tudi za Sočo,« je pojasnil. Posebnost letošnjih nizkovodnih razmer je po njegovih besedah tudi v tem, da sta se združila dva dejavnika – nizkovodne razmere in dolgotrajna suša, kar dodatno vpliva na stanje vodnih virov, o čemer smo poročali tudi tukaj.
Rozman poziva k varčni rabi pitne vode: »Prvi dež še ne pomeni izboljšanja«
Za uporabnike pitne vode je najpomembneje, da spremljajo obvestila in priporočila izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo ter upoštevajo morebitne ukrepe in omejitve, pa je poudaril Rozman. »Uporabnikom svetujemo, da spremljajo obvestila svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo tudi po morebitnem izboljšanju vremenskih razmer. Ko pade prvi dež, namreč še ne pomeni, da se bodo razmere v vodnih virih takoj izboljšale,« je poudaril Rozman.
»Najpomembnejši nasvet za uporabnike pitne vode je, da z njo ravnajo čim bolj varčno in odgovorno, še posebej v obdobjih, ko je oskrba z vodo zaradi suše bolj obremenjena,« je poudaril Rozman.
Ob tem uporabnikom priporoča čim bolj racionalno rabo pitne vode in varčevanje z vodo, kjer je to mogoče. V sušnih obdobjih je pomembno, da se z vodo ravna odgovorno, saj se lahko razmere v vodnih virih izboljšujejo počasneje kot vremenske razmere.
Kmetje v primežu suše
»Izjemno zmanjšani so pridelki tako na travnikih kot praktično vseh poljščinah in tudi na skoraj vseh trajnih nasadih. Ne nazadnje smo že prej videli, da je prvi vročinski val v junijskem obdobju bistveno zmanjšal količino krme, prav tako pa tudi pridelke žit na marsikaterem območju Slovenije. Vsi smo optimistično pričakovali boljše poletje, žal pa je prišel nov vročinski val, ki kar traja in traja,« pa je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek.
»Res so izpadi pridelkov izjemni. Kot sem že prej dejal, so pri žitih ocenjeni med 30 in 50 odstotki, pri travnikih pa nekaterih odkosov sploh ni. Če se peljemo po Sloveniji, vidimo praktično povsem suhe travne površine. Tudi na območjih, kjer na takšne razmere običajno niso bili vajeni, recimo na gorskih in hribovskih območjih, je situacija zelo, zelo podobna. Pri koruzi že vidimo, da so nekateri začeli s spravilom koruze – torej rešiti, kar se rešiti da.«
Podgoršek: Nekaj pridelka bo, vendar bo ponekod izpad tudi do 80- ali 90-odstoten
Podgoršek je poudaril, da bo pridelka sicer nekaj, vendar bo njegova količina na nekaterih območjih bistveno manjša. »Padec pridelka ocenjujemo tudi na 80 do 90 odstotkov, še zlasti na prodnatih tleh, na primer na Krškem in Mengeškem polju, če naštejem le nekaj območij. Praktično pridelka ni oziroma je vse zelo mehko in suho, tako da ni mogoče pospraviti ničesar uporabnega,« je dejal.
Drugod so ocene nekoliko boljše, vendar tudi tam pričakujejo velik izpad. »Ocenjujemo, da bo padec pridelka verjetno blizu 50 odstotkov ali celo večji glede na običajno pridelavo,« je dodal Podgoršek.
Podgoršek je opozoril, da se posledice suše vse bolj kažejo tudi v trajnih nasadih. Pri sadju, vinski trti in jagodah opažajo prisilno dozorevanje plodov, kar pomeni tako manjši pridelek kot tudi slabšo kakovost. Pri nekaterih sadnih vrstah, predvsem hruškah, je ponekod že prišlo do odpadanja listja. Težave so izrazitejše na bolj prodnatih tleh in območjih brez namakanja.
Suša udarila tudi ribogojnice: »Gre zgolj za fazo preživetja«
Z zahtevnimi razmerami se soočajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer sta težavi predvsem pomanjkanje vode in njena visoka temperatura. »Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja,« je dejal Podgoršek.
Suša ogroža slovenske gozdove: »Najhuje še pričakujemo«
Ob tem opozarja tudi na vse težje razmere v slovenskih gozdovih zaradi suše. »Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, čeprav smo šele sredi poletja. Najhuje pa po naših ocenah še pričakujemo,« je dejal.
Posebej ga skrbi vpliv dolgotrajnega pomanjkanja vode na vitalnost gozdov in posledično tudi povečano razmnoževanje podlubnikov. »Strah nas je, kaj nas čaka zaradi pomanjkanja vode in kako se bo v teh razmerah razvijala populacija podlubnikov. Oslabljena drevesa so namreč veliko bolj dovzetna za njihov napad,« je opozoril Podgoršek.
Po njegovih besedah bi nadaljevanje sušnih razmer lahko povzročilo dodatno oslabitev gozdov, povečanje škode ter večje težave za lastnike gozdov. Zato bodo ključne predvsem nadaljnje vremenske razmere in količina padavin v prihodnjih tednih.
Težave so v ribogojnicah, v gozdovih bi zaradi podlubnikov lahko prišlo do katastrofe, je nanizal.
Podgoršek: »Vodo moramo znati zadržati, ko je je dovolj«
Podgoršek kmetom svetuje, naj se v trenutnih sušnih razmerah obrnejo na javno službo in strokovne službe za konkretne napotke glede ukrepanja. »Obrnite se na javno službo in strokovne službe, ki vam lahko svetujejo, kako ravnati v trenutnih razmerah. Eden od ukrepov je tudi namakanje, predvsem tam, kjer je to mogoče,« je dejal Podgoršek.
Ob tem kmetom svetuje racionalno rabo vode. »Razmišljati moramo o racionalni rabi vode. Vodo moramo takrat, ko je je dovolj, znati zadržati in jo potem uporabiti, ko je primanjkuje,« je poudaril.
Slovenija se bo morala na sušo pripraviti dolgoročno
Po njegovem mnenju pa bodo za prihodnost potrebni tudi širši, sistemski ukrepi. Slovenija se bo morala na vse pogostejše in izrazitejše sušne razmere pripraviti dolgoročno. »O sistemskih dolgoročnih ukrepih bo treba začeti resno razmišljati,« je še dodal Podgoršek. Med drugim bo treba povečati količino organske snovi v tleh, saj ta omogoča zadrževanje večjih količin vlage, vode in hranil. Zavzel se je tudi za doslednejše kolobarjenje, na katerega se v kmetijstvu po njegovih besedah pogosto pozablja, ter za ukrepe, kot je okopavanje, denimo pri koruzi.
V zbornici lastnikom gozdov svetujejo, naj svoje gozdove redno spremljajo in pravočasno začnejo odstranjevati napadena drevesa. S tem bi lahko čim bolj omejili širjenje podlubnikov in preprečili, da bi se razmere razvile v, kot je dejal Podgoršek, »katastrofo na področju gozdarstva«.
Potrošnike pa je predsednik KGZS pozval, naj se pri nakupu hrane odločajo za slovenske pridelke. »Ko se odločajo za nakup pri kmetih ali v trgovski verigi, naj dajo prednost slovenskemu kmetu, da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in nenazadnje nadaljevali s kmetijstvom,« je poudaril.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
