Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V času aktualnih vročinskih valov se kot ena od zanimivih rešitev za učinkovitejšo rabo energije vse bolj izpostavlja možnost shranjevanja presežne toplote. V Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) opozarjajo na potencial energijskih geokonstrukcij, ki omogočajo, da se odvečna poletna toplota shrani v tleh in nato ponovno uporabi v času ogrevalne sezone.

Poleti jo shranijo, pozimi uporabijo: Rešitev se skriva pod zemljo

Energijske geokonstrukcije so geotehnične konstrukcije, kot so predori, temeljne plošče, piloti, nasipi in druge konstrukcije v stiku s tlemi, opremljene s sistemi za izmenjavo toplote. Na račun toplotne kapacitete tal ti sistemi omogočajo shranjevanje presežne toplote v tleh in njeno ponovno uporabo, ko se pojavi potreba po ogrevanju, so po poročanju Slovenske tiskovne agencije (Sta) v zavodu navedli v sporočilu za javnost.

Nižje cene

Počakajte s točenjem goriva: Od torka dizel in bencin veliko cenejša

V geotehnične konstrukcije se vgradi cevi, po katerih v zaprti zanki kroži tekočina. Ta v toplem okolju prevzame toploto, v hladnem pa jo odda. Toploto se s pomočjo toplotne črpalke prenese tja, kjer se jo potrebuje.

Brez dragih vrtin: Rešitev za ogrevanje bi vgradili kar med gradnjo

Ker so energijske geokonstrukcije že v stiku s tlemi, je vanje med gradnjo razmeroma preprosto vgraditi sistem za izmenjavo toplote. Če se rešitev predvidi pravočasno, ni potrebno dodatno vrtanje globokih geosond, so izpostavili v zavodu.

Slovenija in Hrvaška

Vročina pritiska, a prihaja tudi nevarnost: Močnejši nalivi in udari strel

Ker je velik del stroška takšnih sistemov povezan ravno z vrtanjem, so geotehnične konstrukcije po mnenju Stanislava Lenarta iz zavoda za gradbeništvo zanimiva alternativa. "Med gradnjo lahko vanje vgradimo sistem za izmenjavo toplote brez dodatnih vrtin in tako bistveno zmanjšamo investicijske stroške," je po pisanju Sta pojasnil Lenart.

Lenart je obenem ocenil, da je potencial za to tehnologijo v Sloveniji velik, saj so v državi razmeroma ugodne geološke razmere, veliko pa je tudi novogradenj, temeljenih na pilotih, ter objektov, pri katerih so gradbene jame zaščitene s pilotnimi stenami.

Energijske geokonstrukcije se v številnih evropskih državah uporablja že več kot dvajset let, zlasti pri poslovnih stavbah, stanovanjskih soseskah in predorih.

V zavodu so ob tem izpostavili, da tovrstna tehnologija ni univerzalna rešitev za vsak objekt. Sistem je treba namreč natančno dimenzionirati, poznati lastnosti tal ter oceniti vpliv temperaturnih sprememb na konstrukcijo in okoliška tla.

Zanimivosti

Policijsko delo: Upokojenec prejel globo za prikolico, ki je stala na vrtu

"Njuno segrevanje in ohlajanje lahko namreč vplivata na nosilnost in deformacije tal ter na gibanje vode v njih," so zapisali.

Energijske geokonstrukcije se v številnih evropskih državah uporablja že več kot dvajset let, zlasti pri poslovnih stavbah, stanovanjskih soseskah in predorih, so še navedli.