Kaj bo z novo nuklearko in ali bomo o njej sploh odločali na referendumu?
Slovenska politika ostaja razdeljena glede hitrosti in cene zelenega prehoda, ob tem pa večina akterjev podpira gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank, ki so v javnomnenjski raziskavi, objavljeni 9. februarja 2026, ki jo je izvedla agencija Mediana za časnik Delo, zbrale več kot en odstotek podpore.
Politične akterje smo povprašali o energetski politiki in okolju, natančneje o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, referendumu o tem projektu, prihodnjih energetskih virih ter ukrepih zelenega prehoda in upravljanju stroškov zanj.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Socialni demokrati, Demokrati, Nova Slovenija, Prerod, Mi, Socialisti!, Resni.ca in Slovenska nacionalna stranka. Iz Piratske stranke na vprašalnik nismo prejeli odgovorov, zato njihova stališča povzemamo iz uradno objavljenih programskih dokumentov.
Izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne in odločanje na referendumu
Gibanje Svoboda projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne podpira. Pojasnjujejo, da imamo v Sloveniji več kot štiridesetletne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo. Gradnjo pogojujejo z besedami, da morajo biti predhodno »zagotovljeni najvišji standardi varnosti in ustrezna ekonomska upravičenost projekta«. Razpis referenduma podpirajo. Na njem bomo po njihovih navedbah imeli podatke o lokaciji bloka, pogojih gradnje, dobavitelju in končni ceni. Zato pričakujejo referendumsko odločanje »predvidoma konec leta 2027 ali v začetku leta 2028«.
SDS izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne podpira. V odgovoru zapišejo, da »gre za strateški projekt, ki lahko Sloveniji dolgoročno zagotovi stabilno, nizkoogljično in cenovno predvidljivo oskrbo z električno energijo ter okrepi energetsko neodvisnost države«. Referendum podpirajo, saj pri tej naložbi »gre za zelo pomembno in strokovno zahtevno odločitev, ki je ni mogoče sprejeti brez ustreznega zaupanja javnosti«.
Levica izpostavlja, da »mora Slovenija najprej v celoti izkoristiti potenciale obnovljivih virov, energetske učinkovitosti in pospešene solarizacije« ter imeti jasno sliko o stroških. Podaljšali bi varno obratovanje obstoječe nuklearke do leta 2062. Referendumsko odločanje podpirajo. Hkrati zahtevajo, da volivci odločajo »šele po javni predstavitvi vseh dejstev, povezanih s financiranjem projekta, okoljskimi in cenovnimi tveganji in neodvisno predstavljenimi alternativnimi rešitvami«.
SD izgradnje ne razume kot ideološkega projekta. V odgovoru za naš časnik so zapisali, da to temo vidijo »kot eno ključnih razvojnih in varnostnih vprašanj države«. Postopek mora biti strokovno voden in politično odgovoren. Referendum nedvoumno podpirajo. Hkrati vztrajajo, da »mora biti odločitev sprejeta na referendumu, pri čemer mora biti referendum za politiko tudi zavezujoč«.
Demokrati projekt absolutno podpirajo. Označujejo ga za strateški projekt številka ena, ki po njihovem prepričanju »Sloveniji zagotavlja energetsko neodvisnost, stabilne cene elektrike in konkurenčno gospodarstvo«. Izvedbi referenduma nasprotujejo. Svoje stališče utemeljujejo z zapisom, da »gre za strokovno in strateško vprašanje, o katerem mora na podlagi dejstev odločati stroka in nato parlament, ki nosi odgovornost«.
NSi drugi blok jedrske elektrarne podpira. Stranka ocenjuje, da »brez jedrske energije Slovenija dolgoročno ne more zagotoviti stabilne in zanesljive oskrbe z električno energijo za potrebe industrije in družbe«. Zahtevajo ohranitev državnega lastništva in izvedbo mednarodnega razpisa za nadzor gradnje. Razpis posvetovalnega referenduma podpirajo, saj ljudem omogoča izjasnitev o veliki investiciji.
Prerod želi odločitev o jedrski prihodnosti države sprejeti do leta 2028. Kot pogoj navajajo, da »odločitev o jedrski prihodnosti mora temeljiti na strokovno pripravljenem investicijskem programu, realni oceni tveganj, financiranja in časovnice ter na vključevanju javnosti«. Podpirajo izvedbo referenduma. Ob tem opozarjajo, da mora takšno odločanje potekati izključno na podlagi stroke in dejstev, ne pa »na podlagi politično populističnih in lobističnih manipulacij«.
Mi, Socialisti! projektu nasprotujejo. V svojem odgovoru ugotavljajo, da »gradnja JEK2 pomeni nadaljevanje energetske odvisnosti od tehnologije in naravnih virov, s katerimi ne razpolagamo«. Napovedujejo zaustavitev vseh vladnih aktivnosti pri tem projektu. Ponovni referendum vidijo »zgolj še kot zadnjo varovalko, s katero lahko ljudstvo prepreči izvedbo vnaprej dogovorjene več kot 16 milijardne investicije«.
Stranka Resni.ca izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško podpira. Svoje stališče pojasnjujejo z besedami, da »Slovenija potrebuje stabilen, zanesljiv in cenovno dostopen vir električne energije, ki ne bo odvisen od geopolitičnih kriz ali vremenskih razmer«. Referendum prav tako podpirajo. Menijo namreč, da mora »imeti javnost možnost neposredno odločati o tako velikem strateškem projektu«.
SNS drugi blok jedrske elektrarne podpira. Prepričani so, da jedrska energija zmanjšuje uvozno odvisnost ter »krepi energetsko neodvisnost«. Razpis referenduma o novem bloku jedrske elektrarne podpirajo. To utemeljujejo z navedbo, da stranka »zagovarja neposredno demokracijo po švicarskem vzoru in meni, da morajo državljani neposredno odločati o ključnih vprašanjih države, med katere energetika nedvomno sodi«.
Piratska stranka na vprašalnik ni odgovorila, vendar iz njenega programa za volitve v državni zbor 2026 izhaja podpora gradnji JEK2. V programu navajajo, da mora gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško postati nacionalna prioriteta, pri čemer poudarjajo transparentnost in strokovnost postopkov. V pregledanih programskih poglavjih niso podali izrecnega stališča o izvedbi referenduma o projektu JEK2.
Energetski viri v prihodnjem mandatu in prilagoditev omrežja
Gibanje Svoboda zagovarja »tehnološko nevtralnost nizkoogljičnih virov«. Prepričani so, da se jedrska energija in obnovljivi viri dopolnjujejo in »za Slovenijo predstavljajo idealno energetsko mešanico«. Poudarjajo nadaljnjo podporo elektrifikaciji. Zapisali so, da bodo nadaljevali investicije v pametna omrežja in hranilnike energije.
SDS predlaga uravnoteženo kombinacijo različnih virov. V odgovoru navajajo, da »bo treba obstoječim hidroelektrarnam, termoelektrarni, Nuklearni elektrarni Krško ter črpalni hidroelektrarni Avče postopno dodajati nove zmogljivosti«. Sem uvrščajo nove večje hidroelektrarne, velike baterijske hranilnike, nov blok jedrske elektrarne ter manjše modularne reaktorje.
Levica daje prednost investicijam v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Zagovarjajo stališče, da mora država kot lastnica energetskega omrežja le tega posodobiti, da »bosta proizvodnja in raba solarne elektrike omogočeni vsem«. Izpostavljajo postavitev energetskih hranilnikov po vsej državi ter izrabo geotermalne energije in vetra.
SD zagovarja uravnoteženo energetsko mešanico. Poleg jedrske energije podpirajo »razvoj obnovljivih virov, predvsem sonca in vetra, ob transparentnih izračunih in realnem vrednotenju investicij«. Za uspešen prehod izrecno izpostavljajo nujno posodobitev prenosnih omrežij. Podpirajo »vlaganja v pametna omrežja, digitalizacijo sistema, agregatorske platforme, pametno polnjenje, baterijske hranilnike« ter razvoj samooskrbnih energetskih skupnosti.
Demokrati načrtujejo strategijo, ki vključuje jedrsko energijo in obnovljive vire energije. V odgovoru so zapisali, da mora jedrska energija predstavljati stabilno osnovo, ob tem pa bodo močno spodbujali sončne elektrarne s hranilniki, veter in geotermalno energijo. Poudarjajo ključno vlogo infrastrukture in obljubljajo »takojšnja in obsežna posodobitev električnega omrežja po vzoru gradnje avtocest«.
NSi zagovarja postavitev sončnih elektrarn na degradiranih območjih ter »večje izkoriščanje vodnega potenciala rek in geotermalne energije«. Opozarjajo na birokratske ovire pri projektih. Napovedujejo, da bodo predlagali zakonske spremembe, »ki bodo predvsem manjšim investitorjem in zasebnikom omogočale lažjo postavitev manjših hidroelektrarn«. Prav tako bodo zagotovili primerno infrastrukturo z obsežno mrežo električnih polnilnic in podprli nove tehnologije.
Prerod prepoznava prehod na obnovljive vire energije kot ključen korak. Navajajo, da kot glavne vire podpirajo »gradnjo črpalnih hidroelektrarn in vetrnih ter sončnih elektrarn, slednjih skupaj s shranjevalniki energije«. Poudarjajo, da morajo državne subvencije nujno spodbujati celovite rešitve obnovljivih virov. Pri tem opozarjajo tudi na nujen razvoj distribucijskega omrežja, »ki je danes rak rana razvoja uporabe OVE v Sloveniji«.
Mi, Socialisti! podpirajo popolno samooskrbo lokalnih skupnosti. Odgovorili so, da podpirajo »izgradnjo kapacitet za 100 % samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, hranilnikov energije in nadgradnje omrežja«. Pričakujejo obsežno prenovo omrežne infrastrukture, da bo ta sistem sposoben prenesti veliko večje število razpršenih proizvodnih virov lokalnega prebivalstva.
Resni.ca poudarja pomembnost raznolikosti proizvodnje elektrike. Ocenjujejo, da »mora energetski sistem temeljiti na kombinaciji stabilnih in obnovljivih virov«. Opozarjajo, da prihodnji energetski prehod ne bo mogoč brez modernizacije omrežja. Zato poudarjajo, da bo »treba posodobiti elektroenergetsko omrežje, povečati zmogljivosti prenosnih in distribucijskih sistemov ter omogočiti boljše vključevanje razpršenih virov energije«.
SNS bo kot temelj energetskega sistema tudi v prihodnje podpirala jedrsko energijo. Obnovljivim virom pripisujejo dopolnilno vlogo, saj »ne smejo ogrožati zanesljivosti oskrbe ali nesorazmerno obremenjevati prostora, narave in ljudi«. Izrecno nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. Pri omrežju zagovarjajo posodobitev, a nasprotujejo dragim in nepremišljenim širitvam zaradi nestanovitnih virov.
Piratska stranka zagovarja kombinacijo stabilnih nizkoogljičnih virov in obnovljivih virov energije. Ob podpori JEK2 v programu izpostavljajo črpalne hidroelektrarne, velike sistemske hranilnike, sončne elektrarne na degradiranih območjih, lokalno proizvodnjo toplote in elektrike ter manjše sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja. Pri energetski infrastrukturi poudarjajo nizkoogljično proizvodnjo ter stabilnejše cene in zanesljivejšo oskrbo.
Zeleni prehod in upravljanje stroškov
Gibanje Svoboda poudarja uspešnost svojih preteklih vladnih ukrepov. Spominjajo, da so »omejili cene električne energije v času energetske krize in z interventnim zakonom ustavili neupravičen dvig omrežnine, ki bi kaznoval prav tiste, ki so vlagali v zeleni prehod«. V prihodnje bodo takšen zagon ohranili. Pojasnjujejo, da bodo nadaljevali »spodbujanje samooskrbe iz obnovljivih virov energije (sonce, veter) ter z bojem proti energetski revščini«.
SDS zagovarja postopne spremembe. Ob tem poudarjajo, da bodo namesto vsiljevanja zelene politike od zgoraj navzdol spodbujali javne razprave in strogo upoštevali želje in potrebe prebivalstva ter gospodarstva. Izvajali bodo uravnotežen pristop med različnimi tehnologijami, in sicer »namesto radikalnih sprememb, z uravnoteženim pristopom med fosilnimi gorivi, jedrsko energijo in obnovljivimi viri«.
Levica vidi priložnost za finančno razbremenitev gospodinjstev in gospodarstva v obnovljivih virih, energetski učinkovitosti in nadgradnji omrežja. Stranka ocenjuje, da bodo vlaganja omogočila vključitev večje količine razpršene proizvodnje, kar bo po njihovih navedbah gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovilo cenejšo elektriko in posledično nižje stroške.
SD opozarja na pravičnost in izrecno poudarja, da tranzicija »ne sme pozabiti na energetsko revne in ogrožene skupine prebivalstva«. Njihova usmeritev zahteva zaščito ranljivih, saj »stroški prehoda ne smejo pasti nesorazmerno na gospodinjstva z nizkimi dohodki, prebivalce energetsko neučinkovitih stavb ali na industrijo brez razvojne podpore«. Brez ciljne podpore tem državljanom zeleni prehod ne bo socialno pravičen.
Demokrati navajajo preprečitev povišanja življenjskih stroškov z usmeritvijo, da mora »zeleni prehod biti cenovno dostopen, ne pa luksuz«. Svoj cilj nameravajo doseči s pomočjo pametnih finančnih spodbud in ne s prepovedmi določenih tehnologij. Ljudem in podjetjem izrecno zagotavljajo »stabilno in predvidljivo ceno energije, da bivanje, mobilnost in poslovanje ne postanejo predragi«.
NSi zahteva premišljeno načrtovanje in opozarja slovensko javnost, da nepremišljeno zapiranje energetskih obratov »pomeni veliko tveganje pri preskrbi z električno energijo«. Zato mora država vsako ukinjeno enoto najprej nadomestiti z novim obnovljivim virom. Državljanom želijo pomagati prek bančnih instrumentov. V stranki predlagajo »uvedbo ugodnih kreditov in jamstvenih shem, ki bodo omogočali, da se investicija pokriva iz prihodkov ali energetskih prihrankov«.
Prerod izpostavlja pomembnost socialne komponente in zapiše, da »mora bitizeleni prehod pravičen: stroškov ne smejo nositi le gospodinjstva«. Prav zato odločno predlagajo ciljne programe proti energetski revščini. Nujno zagovarjajo »progresivne subvencije za energetske prenove in zamenjavo zastarelih kurilnih sistemov, da se računi dolgoročno znižujejo, ne višajo«.
Mi, Socialisti! izpostavljajo, da proizvodnja in preskrba z elektriko nikoli ne sme biti prepuščena 'kapitalski logiki', ampak jo morajo na neprofiten način zagotavljati podjetja v javni lasti in energetske samooskrbne skupnosti. Prav tako industrija ne sme več biti deležna podpore in odpustkov. Zato odločno zahtevajo, da mora gospodarstvo nositi vse zunanje stroške svoje proizvodnje, ki se danes v veliki meri prelagajo na celotno družbo.
Resni.ca opozarja prebivalstvo, da prehitri in slabo načrtovani državni ukrepi »lahko povzročijo visoke stroške za gospodinjstva in podjetja«. Ključno pravilo njihove politike je zagotovilo, da »energetska politika ne povečuje življenjskih stroškov ljudi«. Zato nameravajo uvajati postopne spremembe ob doslednem in sočasnem povečanju domače proizvodnje energije.
SNS zagovarja stališče, da celoten postopek obveznega prehoda »ne sme zniževati življenjskega standarda ljudi« in nesorazmerno obremeniti podeželja. Stranka zato odločno zagovarja »odpravo obveznosti in prispevkov, ki dodatno bremenijo potrošnike«. Sem uvrščajo prispevke za učinkovito rabo energije in predpise, ki prebivalstvu povečujejo stroške gradnje in prenov.
Piratska stranka velik poudarek namenja blaženju stroškov za prebivalstvo. Hkrati zagovarjajo proaktivno pomoč ljudem pri energetski prenovi objektov za spopadanje z energetsko revščino. Pri lokalnih energetskih sistemih posebej poudarjajo nižje stroške za uporabnike. Na področju varstva okolja podpirajo strožji nadzor nad onesnaževalci, večjo neodvisnost institucij v okoljskih postopkih, nenapovedane inšpekcijske nadzore ter večjo participacijo nevladnih organizacij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
