Piknik z žarom odpade, štirje Air Tractorji pa so v pripravljenosti
V osmih primorskih in goriških občinah od danes velja zelo velika požarna ogroženost. Najvišjo stopnjo požarne ogroženosti so od leta 2005 razglasili le še v letih 2006, 2012 in 2022, je povedal Leon Behin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V celotni Sloveniji od danes velja velika požarna ogroženost naravnega okolja, v osmih primorskih in kraških občinah pa najvišja, zelo velika stopnja. Prepovedani so kurjenje, pikniki z odprtim ognjem, kresovi, sežiganje in ognjemeti. V pripravljenosti so tudi štirje Air Tractorji, ki lahko približno tri tone vode zajamejo v 20 sekundah.
Zelo velika požarna ogroženost je razglašena v občinah Koper, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko. V preostalem delu države velja velika požarna ogroženost.
Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je danes na Letališču Jožeta Pučnika pojasnil, da gre v osmih najbolj izpostavljenih občinah predvsem za kraški svet, kjer je bilo v zadnjih dveh tednih malo padavin. Tudi dež, ki je območje dosegel, je bil kratkotrajen in premočan, da bi bistveno izboljšal stanje izsušene vegetacije.
»Gre za najvišjo stopnjo požarne ogroženosti, ki jo lahko Uprava za zaščito in reševanje razglasi,« je dejal Behin.
Kaj je prepovedano
Po vsej Sloveniji je v naravnem okolju prepovedana uporaba odprtega ognja. Kot je povedal Behin, to zajema praktično vse dejavnosti, povezane s plamenom ali tlečimi predmeti:
- kurjenje in požiganje,
- sežiganje rastlinskih ostankov in drugih materialov,
- prižiganje kresov,
- piknike z odprtim ognjem ali žarom,
- izvajanje ognjemetov,
- odmetavanje cigaretnih ogorkov in drugih gorečih predmetov,
- uporabo naprav in izvajanje dejavnosti, ki bi lahko zanetile požar.
»Niso dovoljena kurjenja, niso dovoljeni pikniki, niso dovoljena sežiganja, cigaretni ogorki in vse ostalo, kar ima za seboj odprti ogenj,« je dejal Behin.
Na območjih z zelo veliko požarno ogroženostjo so omejitve strožje. Tam za nastanek požara ni potreben plamen.
»Ni dovolj samo ogenj. Dovolj je že iskra, da zaneti požar,« je opozoril.
Na teh območjih so zato omejena tudi posamezna vzdrževalna dela ter uporaba težke gradbene in druge mehanizacije, ki lahko povzroča iskrenje ali razvije visoke temperature. Omejitve veljajo v naravnem okolju, zlasti na njivah, travnikih, pašnikih, v gozdovih in v pasu 200 metrov okoli gozda.
Pregret motor oziroma delovni stroj lahko požar zaneti tudi brez vidne iskre, če pride v neposreden stik z močno izsušeno travo.
Izjemoma so dovoljena nujna vzdrževalna dela, kadar bi njihova opustitev lahko ogrozila varnost prometa ali delovanje infrastrukture. Uprava je zato v stiku z upravljavci cest in železnic, ki morajo nenujna dela na najbolj ogroženih območjih preložiti.
Najvišja stopnja šele četrtič po letu 2005
Zelo velika požarna ogroženost je bila v Sloveniji po Behinovih besedah od leta 2005 razglašena samo trikrat: v letih 2006, 2012 in 2022. Tokratna razglasitev je tako četrta v več kot dveh desetletjih.
Letošnje razmere niso nujno izjemne zaradi posameznega temperaturnega rekorda, temveč zaradi dolgotrajne vročine. Slovenijo je zajel že tretji vročinski val, daljša obdobja s temperaturami nad 35 stopinjami pa se ponavljajo vse od junija.
»Imamo kombinacijo dolgotrajne vročine. Letos imamo že tretji vročinski val, kar se redkokdaj zgodi,« je povedal Behin.
Slovenija je z več kot 59-odstotno pokritostjo z gozdovi med najbolj gozdnatimi evropskimi državami. Posebej izpostavljen je zahodni del države s submediteransko vegetacijo, ki se ob dolgotrajni vročini hitro izsuši.
Kako hitro lahko požar preraste v katastrofo, je pokazal julij 2022, ko je na Krasu pogorelo več kot 3700 hektarjev površin. V običajnih letih je skupna pogorela površina v Sloveniji bistveno manjša in se po Behinovih besedah giblje okoli 300 do 500 hektarjev.
Letos je doslej pogorelo približno 157 hektarjev. Največji letošnji požar je zajel okoli 20 hektarjev pri Brestovici pri Komnu. Pri gašenju so Air Tractorji opravili 38 odmetov vode, na območju Bohinja pa 42.
Ob vsakem dimu najprej pokličite 112
Behin je prebivalce pozval, naj ob opaženem dimu ali ognju nemudoma pokličejo številko 112.
»To vzame nekaj sekund. Takrat so obveščene vse primerne ekipe,« je povedal.
Posameznik lahko požar poskuša pogasiti le, če ga opazi neposredno ob nastanku, ko gori še zelo majhna površina, in če pri tem ne ogroža sebe ali drugih. Ko se ogenj razširi na več deset kvadratnih metrov, ga človek brez ustrezne opreme in zadostne količine vode praviloma ne more več varno obvladati.
»Ko se požar razvije na nekaj deset kvadratnih metrov, ga nekdo brez opreme praktično ne more več varno pogasiti,« je opozoril Behin.
Pred prihodom gasilcev je treba poskrbeti predvsem za ljudi, živali in umik z nevarnega območja. Vedro vode ali vrtna cev pri razvitem požaru v naravi zaradi velike količine goreče biomase ne zadoščata.
Štirje Air Tractorji in 25-članska enota
Ob povečani nevarnosti je v pripravljenosti tudi državna enota za gašenje z zrakoplovi.
Mitja Vidmar, vodja sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka pri Upravi RS za zaščito in reševanje, je povedal, da ima enota na voljo štiri letala Air Tractor, osem zaposlenih pilotov in tri pogodbene pilote. Za operativno delovanje potrebuje najmanj deset pilotov.
V celotno enoto je vključenih približno 25 ljudi. Poleg pilotov sodelujejo koordinatorji, zemeljsko osebje, vzdrževalci in drugi člani podpore.
»Stremimo k temu, da smo čim hitrejši, čim popolnejši in da je odziv čim krajši,« je povedal Vidmar.
Enoto aktivira center za obveščanje, potem ko vodja gasilske intervencije zaprosi za pomoč iz zraka. Koordinator sprejme klic in vodi operacijo, zemeljsko osebje pripravi letalo, piloti pa se pripravijo na polet.
Ob dnevih z veliko požarno nevarnostjo opravljajo tudi preventivne polete.
»Letala so takrat napolnjena z vodo, kar pomeni, da smo hitreje odzivni. Če zaznamo požar, obvestimo 112, dobimo odobritev in lahko zelo hitro posredujemo,« je pojasnil Vidmar.
Brnik ostaja matična in primarna baza enote. Če požar izbruhne v bližini, letala vodo napolnijo na letališču, kjer postopek traja približno tri minute.
Tri tone vode v 20 sekundah
Air Tractor lahko sprejme približno 3000 litrov oziroma tri tone vode. Letala, opremljena za zajem z vodne gladine, lahko rezervoar napolnijo med drsenjem po jezeru, reki ali morju.
»V 20 sekundah lahko maksimalno zajamemo vodo,« je povedal Vidmar.
Med možnimi vodnimi viri so Bohinjsko in Ptujsko jezero, Drava, Sava ter morje. Piloti vedno izberejo najbližje mesto, ki je hkrati dovolj varno za zajem in ponovni vzlet.
Za varno izvedbo potrebujejo približno kilometer proste vodne površine. Območje morajo lokalne službe zavarovati in z njega umakniti kopalce, čolne ter druge ovire.
Vidmar je opozoril, da ima Slovenija v primerjavi z državami z velikimi jezeri veliko zahtevnih točk za zajemanje.
»Pri nas nimamo velikih prostorov in velikih jezer. Zajemanje vode in sam odmet sta lahko zelo zahtevna, odvisno od posamezne situacije,« je dejal.
Air Tractor ne gasi kot helikopter
Air Tractor vodo odvrže drugače kot helikopter. Helikopter jo praviloma spusti bolj točkovno, letalo pa izvede daljši linijski odmet po čelu ali boku požara.
Približno tri kubične metre vode lahko razporedi po črti, dolgi okoli sto metrov. Gasilci se morajo pred odmetom zaradi varnosti umakniti, nato pa imajo le kratek čas, da se vrnejo na požarno linijo in pogasijo ohlajena žarišča.
»Ko mi končamo, imajo gasilci nekaj sekund, da lahko zelo učinkovito nadaljujejo delo,« je povedal Vidmar.
Letalo požara praviloma ne pogasi samo. Ogenj upočasni, zmanjša temperaturo in gasilcem omogoči varnejši dostop. Zato morajo biti piloti, letalski koordinatorji in gasilci na tleh ves čas povezani.
Od enega odmeta do drugega v šestih minutah
Kako zahtevno je takšno gašenje, je Behin ponazoril z nedavnim požarom na zahodu države, pri katerem so letala vodo zajemala v Tržaškem zalivu.
Celoten krog med odmetom, ponovnim zajemom in vrnitvijo nad požar je trajal le od šest do sedem minut.
»Piloti se ne sproščajo z ničimer. Gredo iz dejavnosti v dejavnost. To so ekstremne obremenitve,« je dejal Behin.
V nekaj minutah mora pilot po odmetu prileteti do vodne površine, preveriti, ali je zajem varen, napolniti rezervoar ter se vrniti nad požar, kjer leti v dimu, vročini in turbulencah.
Takšen ritem lahko traja več kot dve uri, nato pa mora letalo na polnjenje goriva, pilot pa potrebuje premor.
Letos posredovali že 12-krat
Air Tractorji so letos pri požarih posredovali že dvanajstkrat, je povedal Behin. Večino intervencij so začeli v začetnih fazah, preden bi se ogenj lahko razvil v večji požar.
»Poskušamo že na začetku narediti vse, kar lahko, da je pozneje ogrožanje gasilcev čim manjše,« je dejal.
Slovenija je po njegovih besedah zaradi novih letal, dodatne opreme, urejenih požarnih poti, vodnih virov in spremenjene organizacije intervencij bolje pripravljena kot leta 2022. Toda nevarnost velikega požara ostaja.
»Če se pojavijo zelo močni vetrovi ali se več požarov združi v enega, so še vedno mogoči zelo neprijetni scenariji,« je opozoril Behin.
Prebivalce je pozval, naj se v času vročinskega vala odpovejo dejavnostim, ki lahko zanetijo požar.
»Potrpimo teh deset ali štirinajst dni in se odrecimo aktivnostim, ki imajo lahko za posameznike ali celo cela mesta katastrofalne posledice,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
