Pobudniki referenduma oddali podpise: "Ta zakon je uvod v fašizem"
Pobudniki referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi so danes v državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so v državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivcev. Zbiranje podpisov so označili za prvi uspeh, glavni politični spopad pa po njihovih besedah šele prihaja: na referendumu bodo poskušali preprečiti uveljavitev novele, ki po njihovi oceni preveč širi moč parlamentarne večine in zmanjšuje pravno varstvo ljudi, ki bi se znašli v parlamentarni preiskavi.
Prvopodpisani pod referendumsko pobudo Franco Juri se je ob vložitvi zahteve zahvalil podpisnikom, aktivistom, nevladnim organizacijam in drugim, ki so pomagali pri zbiranju podpisov. Kot je dejal, so sprva dvomili, ali jim bo med poletjem uspelo doseči zahtevani prag.
»To je za nas velik uspeh, ker na začetku nismo bili prepričani, da bo lahko prepričati državljane, da zastavijo svoje ime in priimek za pobudo, ki ima močno politično konotacijo,« je dejal. Referendum bo po njegovi oceni presegel vprašanje posameznega zakona in postal »referendum proti politični samovolji«.
V ospredju spor o ustavnosodnem varstvu
Osrednji spor med zagovorniki in nasprotniki novele se nanaša na možnosti ustavnosodnega varstva ob odreditvi parlamentarne preiskave. Pobudniki referenduma trdijo, da spremembe odpravljajo pomembno varovalko, ki prizadetim omogoča, da pred ustavnim sodiščem izpodbijajo ustavnost in dopustnost preiskave.
Zagovorniki sprememb po drugi strani poudarjajo, da je mogoče obstoječo ureditev uporabljati za zavlačevanje ali blokiranje ustanavljanja in dela preiskovalnih komisij. Novelo predstavljajo kot sredstvo za učinkovitejše izvajanje parlamentarnih preiskav, medtem ko njeni nasprotniki opozarjajo, da se učinkovitost ne sme zagotavljati z zmanjševanjem pravnega varstva.
Parlamentarne preiskovalne komisije so politična telesa, ki jih sestavljajo poslanci, vendar imajo pri ugotavljanju politične odgovornosti obsežna pooblastila za zbiranje dokumentacije in zasliševanje prič. Prav zato je po mnenju pobudnikov pomembno, da lahko posameznik ali organizacija pravočasno zahteva presojo, ali je parlamentarna preiskava dopustna.
Juri: »Uvod v fašizem«
Juri je opozoril, da parlamentarnih komisij ne sestavljajo policisti, tožilci ali sodniki, temveč politični funkcionarji. Po njegovem zato ni vseeno, ali lahko posameznik zakonitost preiskave preveri že ob njeni odreditvi ali šele pozneje, ko so bili njegovi podatki morda že pridobljeni.
»Preiskovalna komisija bo politična. To ne bodo tožilci in ne bo policija v pravem pomenu besede, ampak politični funkcionarji, ki bodo začeli preiskovati ter posegati v osebne podatke, račune in računalnike,« je dejal. »To je uvod v fašizem in tega si ne smemo dovoliti,« je na koncu še dodal Juri.
Juri priznal, da starejših ureditev ne pozna podrobno
Na novinarsko vprašanje, da širše ustavnosodno varstvo ni veljalo ves čas, temveč je bilo v sedanji obliki uvedeno šele v prejšnjem mandatu, Juri ni ponudil podrobnejše primerjave preteklih zakonskih ureditev.
»Tega sprašujete nekoga, ki se s tem ni ukvarjal,« je odgovoril, vendar vztrajal, da je bistvo aktualnega spora odprava varovalke, ki prizadetim trenutno omogoča ustavnosodno presojo.
Dejal je tudi, da se parlamentarna večina pri ustanavljanju komisij ne bo obnašala enako do vseh pobud. Po njegovem bo preprečevala preiskave, ki ji politično ne ustrezajo, hkrati pa ustanavljala komisije, usmerjene proti opoziciji, civilni družbi in medijem.
Gantar: Zdaj se začenja pravi del kampanje
Pavel Gantar je poudaril, da je bila zahteva za referendum vložena v razmeroma kratkem času in v obdobju poletne vročine ter dopustov. »Prvi korak je storjen, podpisi so zbrani in referendum bo,« je dejal. Ob tem je opozoril, da število zbranih podpisov še ne zagotavlja uspeha na glasovanju.
»Storiti moramo vse, da ta zakon na referendumu tudi pade,« je dodal. Po njegovi oceni se bo na glasovanju odločalo, ali bo Slovenija ohranila »minimalne standarde demokracije, pravic in svobode«.
Pobudniki računajo na podporo nevladnih organizacij, sindikatov in opozicijskih strank. Juri je pobudo označil za civilnodružbeno, vendar dodal, da bo morala biti koalicija proti noveli čim širša.
Miheljak govori o »vojni med demokracijo in antidemokracijo«
Vlado Miheljak je dejal, da pred pobudniki ni zgolj posamezna politična bitka.
»Pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo,« je dejal. Predsednika SDS Janeza Janšo je obtožil, da je »vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem in pravni državi«.
Miheljak je dogajanje primerjal z razvojem političnega sistema na Madžarskem pod vodstvom Viktorja Orbána ter pozval k »kolektivni obrambi« pred Janševo politiko.
Pobudniki pričakujejo referendum 2. ali 9. oktobra
Uradni datum referenduma še ni določen. Gantar je dejal, da pobudniki pričakujejo, da bi bilo glasovanje lahko izvedeno 2. ali 9. oktobra, pri čemer je oktober po njihovi oceni skrajni čas za njegovo izvedbo.
Juri je dopustil tudi možnost, da bi referendum zaradi organizacijskih in finančnih razlogov izvedli hkrati z lokalnimi volitvami.
Za zavrnitev zakona ne bo dovolj zgolj to, da bo proti glasovalo več volivcev kot za. Proti noveli mora glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar po navedbah pobudnikov pomeni približno 340.000 glasov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
