Sosedov pes se sprehaja po vašem dvorišču? Tako lahko ukrepate
Sobivanje je že od nekdaj lahko jabolko spora, a tega pogosto lahko povzročijo tudi domače živali. V primeru spora obvestite policijo ali mestno redarstvo, škodovanje živali pa je kaznivo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Sosedov pes se stalno sprehaja po našem dvorišču, pogosto pride celo na verando, nadleguje našo mačko in sem ter tja postane tudi agresiven do nas, ko ga želimo odgnati. Kaj naj naredimo? Na pripombe in pritožbe lastnik psa ne reagira,« je potožila bralka, ki ji sosedov pes greni vsakdan.
Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjujejo, da v primerih, ko se lastniške živali nenadzorovano gibljejo po zemljišču, ki ni v lasti ali upravljanju imetnika živali, lahko govorimo o motenju posesti in tudi o povzročanju škode.
Lastnik je odgovoren za škodo
»Za škodo, ki jo povzroči domača žival drugemu, je odgovoren njen imetnik oziroma tisti, ki mu je lastnik žival zaupal. Oškodovanec odškodnino za utrpelo škodo uveljavlja na sodišču. Motenje posesti je prav tako stvar civilnopravnih razmerij med sosedi,« pravijo na UVHVVR.
Če se živali gibljejo po javnih površinah in ogrožajo varnost v cestnem prometu, pa je ukrepanje v pristojnosti policije in občinskega redarstva.
Kaj torej lahko posameznik stori, če kljub opozorilom lastnik svoje živali ne zadrži na lastnem dvorišču? »Nadzor lahko opravijo policisti in občinski redarji. Praviloma naj se posamezniki v primerih prijav o spuščenih oziroma nenadzorovanih živalih najprej usmerijo na policijo oziroma občinsko redarstvo,« pojasnjujejo na UVHVVR.
Natančnih statistik primerov, ko lastniška žival nenadzorovano vstopa na tuje zemljišče, na upravi ne vodijo. Pravijo pa, da je najpogostejša pritožba povezana z nenadzorovanim gibanjem psov.
Če gre za zapuščenega oziroma izgubljenega psa, njegov odlov in namestitev opravi pristojno zavetišče za zapuščene živali. Če je lastnik ugotovljen, se pes praviloma vrne lastniku, ta pa nosi stroške predpisane oskrbe. Če lastnik ni ugotovljen, se oskrba zagotovi iz občinskega proračuna.
Poškodovanje živali je kaznivo
Včasih lahko prizadeti posamezniki žal poskušajo težavo rešiti tudi tako, da živali škodujejo. V takšnih primerih lahko ukrepajo uradni veterinarji.
»Namerno poškodovanje živali, okvara njenega zdravja ali poslabšanje njenega dobrega počutja so prepovedani. Za primere, ko ima storjeno dejanje znake hudega mučenja živali ali celo povzroči njeno smrt, pa se poda kazenska ovadba na policijo ali pristojno državno tožilstvo,« pojasnjujejo na UVHVVR.
Na policiji dodajajo, da je škodovanje živali, na primer zastrupitev ali povzročitev pogina, lahko kaznivo dejanje mučenja živali. Če nekdo žival »ugrabi«, pa lahko gre za kaznivo dejanje tatvine.
»Lastnikom oziroma skrbnikom živali svetujemo, da v primeru suma zastrupitve ali poškodovanja z nevarno vabo takoj poiščejo veterinarsko pomoč in o tem hkrati obvestijo tudi policijo. Policijo naj obvestijo tudi v primeru tatvine živali,« pravijo na policiji.
Število primerov mučenja se bistveno ne spreminja
Po podatkih policije so leta 2020 obravnavali 79 primerov mučenja živali, lani pa 70. Delež preiskanih primerov se je v tem obdobju zmanjšal. Medtem ko so pred leti preiskali nekoliko manj kot polovico primerov, so jih lani približno četrtino.
Zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Hkrati mora z ustrezno vzgojo, šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotoviti, da pes ne predstavlja nevarnosti za okolico.
»V primeru bralke pa pes očitno prehaja prek javne površine, preden vstopi na tuje zemljišče oziroma dvorišče. V takšnem primeru bi moral biti pes na javni površini pod fizičnim nadzorom skrbnika in, če ni, je to prekršek,« pojasnjujejo.
Odgovornost lastnika oziroma skrbnika je tudi, da zagotovi varstvo psa in prepreči njegov pobeg. To lahko stori z ograjenim dvoriščem, namestitvijo psa v pesjak, zadrževanjem v stanovanju oziroma z drugimi ustreznimi ukrepi, ki preprečujejo njegovo samostojno zapuščanje prostora in nenadzorovano gibanje.
Največ težav je s spuščenimi psi
Ravno prosto sprehajajoči se psi so najpogostejši kamen spotike. Glede na število registriranih živali v Sloveniji pa je jasno, da možnosti za različne konflikte ni malo.
V Sloveniji je po podatkih UVHVVR registriranih 229.992 psov, 141.293 mačk, 608 belih dihurjev in 277 živali drugih vrst. Med njimi so tudi bolj nenavadne živali, od gepardov, servalov in karakalov do nojev in alpak.
Na Mestni občini Ljubljana pa pojasnjujejo, da mestno redarstvo ni pristojno za reševanje sporov, ko se sosedov pes, mačka ali druga žival zadržuje na zasebnem zemljišču drugega lastnika.
Spor se ureja po pravni poti
»Če gre za ponavljajoče se težave, se lahko občan obrne na pristojno veterinarsko inšpekcijo. Sicer lahko lastnik zemljišča najprej pozove skrbnika živali, naj zagotovi ustrezen nadzor nad svojo živaljo. Če težave kljub temu ni mogoče rešiti sporazumno, gre lahko za vprašanje varstva lastninske pravice oziroma sosedskih razmerij, ki se rešuje po pravilih civilnega prava,« pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana.
Stvarnopravni zakonik določa, da morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode.
Če torej sosedov pes kljub opozorilom še naprej zahaja na vaše dvorišče, je pomembno predvsem, da se težave ne lotevate sami z dejanji, ki bi lahko škodovala živali. Lastnika je treba najprej pozvati k ustreznemu nadzoru, v primeru nevarnosti ali kršitev na javnih površinah pa obvestiti pristojne službe. Če spor vztraja, je mogoče varstvo svojih pravic uveljavljati tudi po civilnopravni poti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
