Slovenska NLB dvignila ceno, uprava Addika ne podpira več Raiffeisna
Uprava Addika je po višji ponudbi NLB umaknila priporočilo delničarjem, naj sprejmejo Raiffeisenovo ponudbo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
NLB je v prevzemni bitki za Addiko naredila potezo, ki je občutno omajala prednost avstrijske Raiffeisen Bank International. Z zvišanjem ponudbe na 37 evrov za delnico je slovenska banka dosegla, da uprava Addika delničarjem ne priporoča več sprejema konkurenčne avstrijske ponudbe.
Gre za pomemben preobrat, ki pa še ne pomeni, da je NLB prevzela vlogo favorita.
Uprava Addika se ni postavila na stran slovenske banke, temveč je zavzela nevtralno držo - delničarjem ne priporoča niti sprejema niti zavrnitve katere koli ponudbe.
Raiffeisenova ponudba pa po zadnjem zvišanju NLB-jeve cene ni več tako prepričljiva, kot je bila na začetku prevzemne tekme.
NLB ima višjo ceno, Raiffeisen (zaenkrat) več podpore
Jedro zapleta je razmeroma preprosto: NLB ponuja bistveno več, Raiffeisen pa ima za zdaj več oprijemljivih dokazov, da lahko zbere zadostno podporo delničarjev.
Slovenska banka je ponudbo za Addiko začela pri 29 evrih za delnico, jo nato zvišala na 33,50 evra in nazadnje na 37 evrov. Raiffeisen medtem ponuja 26,50 evra za delnico. Razlika 10,50 evra na delnico je pri večjih paketih dovolj velika, da lahko delničarje spodbudi k ponovnemu premisleku.
Toda pri prevzemu Addika ne odloča zgolj cena. Obe ponudbi sta vezani na visok prag uspešnosti: sprejeti ju mora najmanj 75 odstotkov delničarjev oziroma glasovalnih pravic. Prav tu ima Raiffeisen trenutno prednost. Do 29. junija je zbral sprejeme za 9.890.151 delnic Addika, kar predstavlja 50,72 odstotka vseh izdanih delnic.
NLB podatkov o tem, koliko delničarjev je že sprejelo njeno ponudbo, javno ne razkriva. Uprava Addika je banko zaprosila za te informacije, a jih po lastnih navedbah ni prejela.
Ključno vprašanje je, ali bo višja cena zadostovala, da bo NLB do 22. julija prepričala dovolj delničarjev.
Zakaj je Addiko za NLB več kot zgolj prevzem
Za NLB bi bil uspešen prevzem Addika eden pomembnejših regionalnih korakov v zadnjih letih. Addiko je bančna skupina s sedežem na Dunaju, ki posluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Črni gori. Skupno ima približno 900.000 strank, 155 poslovalnic in razvite digitalne bančne kanale.
Za NLB je takšna geografska razpršenost skoraj idealna. Gre za trge, na katerih je slovenska bančna skupina že prisotna ali pa si želi okrepiti svoj položaj. Posebej izstopa Hrvaška, kjer NLB trenutno nima klasične banke, temveč predvsem leasing dejavnost. Z Addikom bi lahko vstopila tudi v hrvaški bančni sektor, kar bi pomenilo pomemben strateški premik.
V ozadju zato ne gre zgolj za vprašanje, kdo bo kupil Addiko, temveč tudi za to, ali lahko NLB kot slovenska bančna skupina enakovredno tekmuje z velikimi avstrijskimi igralci za vpliv na trgih jugovzhodne Evrope.
Dve različni viziji prihodnosti Addika
Razlika med NLB in Raiffeisnom ni le v ponujeni ceni, temveč tudi v načrtih za prihodnost Addika.
NLB Addiko vidi kot del svoje širše regionalne mreže. Njegove banke bi povezala z lastnimi dejavnostmi na trgih, kjer se skupini prekrivata, pri državah zunaj Evropske unije pa bi pred integracijo opravila dodatno oceno stroškov in koristi.
Raiffeisen ima bolj selektiven pristop. Obdržal bi Addikovi banki na Hrvaškem in v Sloveniji, poslovanje v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori pa bi prodal srbski skupini Alta Group. Ta je pomemben akter tudi v sami prevzemni tekmi, saj ima v Addiku 9,63-odstotni delež, ki ga je že ponudila Raiffeisnu.
Delničarji se tako ne odločajo zgolj med dvema cenama, temveč tudi med dvema različnima vizijama prihodnosti Addika - širšo integracijo v NLB-jevo regionalno skupino ali bolj razdeljeno strukturo pod okriljem Raiffeisna.
Delničarji v močnejšem pogajalskem položaju
Lastništvo Addika je razpršeno, zato noben ponudnik ne more računati na enega samega odločilnega lastnika.
Med največjimi delničarji so avstrijska družba S-Quad Handels- und Beteiligungs z 9,99 odstotka, srbska AikBank in slovenska Gorenjska banka, ki skupaj obvladujeta 9,69 odstotka, Alta Group z 9,63 odstotka ter Evropska banka za obnovo in razvoj z 8,40 odstotka.
Prav razpršenost lastništva dela prevzemno tekmo nepredvidljivo. Vsak večji paket je lahko odločilen, vsak umik sprejema pa lahko spremeni razmerja moči. Delničarji, ki so Raiffeisenovo ponudbo sprejeli pred objavo izboljšane ponudbe NLB, lahko svoje odločitve pod določenimi pogoji tudi umaknejo. Do 29. junija Raiffeisen takšnih obvestil še ni prejel.
Do 22. julija bo odločala prevzemna matematika
NLB ima trenutno močnejši finančni argument, Raiffeisen pa boljši izhodiščni položaj glede zbranih sprejemov. Uprava Addika se je iz vloge podpornice avstrijske ponudbe umaknila v nevtralno držo, kar slovenski banki odpira dodatni manevrski prostor, ne zagotavlja pa ji uspeha.
Rok za sprejem obeh ponudb se izteče 22. julija. Do takrat se bo pokazalo, ali lahko višja cena premeša že zbrano podporo Raiffeisnu in ali bo NLB uspela doseči zahtevani prag, ki je pri takšnih prevzemih pogosto najtežji del enačbe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
