Suša bo vse večji problem: Namakanje ni edina rešitev
Vroča poletja s skromno količino padavin postajajo običajna. Namakanje kmetijskih površin je potrebno, a ni edini odgovor na novo realnost. Kakšne so možne rešitve in na kaj je treba paziti. Pogovarjali smo se agrometeorologinjo Andrejo Sušnik.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ena od posledic podnebnih sprememb, ki jih nekateri politiki še vedno zanikajo, je suša, ki pa je ne morejo spregledati. »Razmere na poljih so takšne, kot bi se posevki greli ali pekli v pečici,« je ob obisku kmetij na Gorenjskem dejal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Napovedal je, da bo vlada kmetom pomagala vzpostaviti učinkovite namakalne sisteme, izpostavil je tudi nujnost izgradnje vodnih zadrževalnikov, senčenje in prilagoditve kultur. Pri tem bo ključno zmanjšati birokratske ovire in skrajšati postopke pridobivanja dovoljenj.
V Sloveniji je z namakalnimi sistemi pokritih manj kot odstotek kmetijskih površin. Je možno njihovo število na hitro povečati? Je v Sloveniji (še) dovolj vode, smo med drugim vprašali agrometeorologinjo Andrejo Sušnik, vodjo oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu v Uradu za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Bistvena časovna in prostorska razporeditev padavin
»Slovenija ima na letni ravni glede količine padavin še vedno razmeroma ugodno vodno sliko, vendar letna količina ni najboljši pokazatelj razpoložljivosti vode za kmetijstvo. Ključna sta predvsem časovna in prostorska razporeditev padavin ter razmerje med padavinami in evapotranspiracijo (proces prehajanja vode v ozračje z zemeljskega površja in rastlin),« je pojasnila strokovnjakinja.
Nujne vodne bilance tudi za sušne razmere
Lahko se zgodi in to se dogaja, da je veliko padavin jeseni in pozimi, poleti pa nastopi dolgo sušno obdobje. Takrat je lahko poletna vodna bilanca izrazito negativna, potrebe rastlin po vodi pa so zaradi visokih temperatur še večje. »Pri načrtovanju namakanja zato ne smemo gledati samo povprečnega leta. Potrebujemo vodne bilance posameznih porečij oziroma območij tudi za sušne razmere in upoštevati kumulativno rabo vode – torej potrebe kmetijstva, oskrbe s pitno vodo, industrije, energetike in vodnih ekosistemov. Šele na tej podlagi lahko določimo, kje je mogoče namakanje širiti in kje so potrebni drugi ukrepi,« razloži Andreja Sušnik.
Kje je namakanje smiselno?
To pomeni, da namakalnih sistemov ni možno enakomerno širiti po Sloveniji. Kjer je vodni vir zanesljiv tudi v sušnem letu in ne ogroža drugih uporabnikov in ekosistemov, je širitev namakanja smiselna, poudarja Sušnikova, ki dodaja: »Drugod bo treba najprej zagotoviti zadrževanje vode, zadrževalnike oziroma druge zanesljive vodne vire. Pri tem je pomembna tudi ponovna raba ustrezno prečiščene vode, kjer je ta varna in tehnično izvedljiva.«
Kratkoročni ukrepi
Ker obstaja velika verjetnost, da bo suša vsaj v določenih delih Sloveniji prisotna tudi v naslednjih letih, so potrebni čimprejšnji ukrepi. Kaj lahko storimo na kratek rok? Sušnikova pravi, da lahko izboljšamo predvsem učinkovitost obstoječih sistemov, natančnejše odmerjanje vode, spremljanje vlažnosti tal in uporabo vremenskih podatkov. Hkrati moramo bolje izkoristiti obstoječe vodne vire in tam, kjer je mogoče, povečati zadrževanje vode.
In dolgoročni
Še pomembnejša je dolgoročna strategija načrtovanja namakalnih sistemov. Ta naj ne upošteva le preteklih hidroloških razmer. »Upoštevati bo treba podnebne projekcije, povečanje potreb rastlin po vodi in razpoložljivost vodnih virov v sušnih obdobjih. Namakanje ni samo vprašanje izgradnje infrastrukture, ampak predvsem učinkovite in trajnostne rabe vode. Sistem mora biti prilagojen vodnemu viru, tipu tal, kulturi in dejanskim potrebam rastlin,« opozarja agrometeorologinja z Arsa.
Izpostaviti velja še en pomemben dejavnik. Razmisliti bo treba tudi o tem, katere kulture in sorte so dolgoročno primerne za posamezna območja, ter o novih rajonizacijah kmetijske proizvodnje glede na prihodnje podnebne in vodne razmere.
Namakanje povezati z drugimi prilagoditvami
»Pri tem moramo biti previdni, da namakanja ne razumemo kot edinega odgovora na sušo in vročino. Pri vse pogostejših vročinskih valovih voda sama ne more vedno preprečiti toplotnega stresa. Namakanje je eden od ukrepov, vendar ga moramo povezati z drugimi prilagoditvami – zadrževanjem vode v tleh, senčenjem, zastiranjem, izboljševanjem strukture in vsebnosti organske snovi v tleh, izbiro odpornejših sort in kultur ter prilagajanjem časa setve in drugih agrotehničnih ukrepov,« na različne vidike opozarja Andreja Sušnik.
Manko operativnega načrta upravljanja s sušo
Podnebne projekcije zato ne smejo ostati samo v podnebnih poročilih, ampak morajo postati vhodni podatek za načrtovanje kmetijstva in vodarstva. »Pri novem namakalnem sistemu na primer ne smemo gledati samo, koliko vode je na voljo danes, ampak tudi, kakšna bo razpoložljivost vode v prihodnjih desetletjih in kakšne bodo potrebe rastlin,« razmišlja Sušnikova in sklene: »Pri vodarstvu imamo načrte upravljanja voda, nimamo pa še celovitega, operativnega načrta upravljanja s sušo, ki bi vnaprej določal, kako ob različnih stopnjah suše usklajujemo rabo vode med kmetijstvom, oskrbo s pitno vodo, industrijo, energetiko in potrebe vodnih ekosistemov. Prav takšen načrt bi v prihodnje potrebovali, saj bo zaradi podnebnih sprememb upravljanje suše vse pomembnejši del upravljanja voda.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
