27-letni Gal: "650 evrov za najemnino, za kredit pa nisi sposoben"
Želja mladih po samostojnosti je velika, možnosti zanjo pa pogosto omejujejo stanovanjska nedostopnost, negotove zaposlitve in prekarnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mladi danes ne iščejo privilegijev, ampak priložnost, da si z lastnim delom ustvarijo življenje, ki si ga želijo. To je eno ključnih sporočil 27-letnega Gala Kovačiča, ki je ob mednarodnem dnevu mladih na novinarski konferenci Mladinskega sveta Slovenije (MSS) predstavil svojo osebno zgodbo, pogled na podjetništvo, družino, stanovanjsko problematiko in prihodnost svoje generacije.
Prav glas mladih je bil v ospredju novinarske konference MSS, kjer so poleg mnenjskega dokumenta o participaciji mladih predstavili tudi osebne zgodbe in poglede mladih iz različnih okolij. Med njimi je bil tudi Gal Kovačič, 27-letni podjetnik, študent, mož in oče dveh otrok.
Pri 27 letih že veliko odgovornosti
Gal je danes razpet med več svetov. Zaključuje magistrski študij, vodi svoj s. p., v katerem se ukvarja z vzgojo sadik zelenjave, ob tem pa še vedno opravlja drugo delo. Njegov cilj je, da bi podjetniška zgodba sčasoma prerasla v nekaj več.
»Imam svoje podjetje, čudovito družino, ženo, ki me podpira pri vseh mojih norih idejah, in dva čudovita majhna otroka,« pravi. Prav družina pa je tista, zaradi katere na svoje odločitve danes gleda drugače. Če je nekoč človek predvsem odgovoren zase, se z otroki vprašanje prihodnosti postavi precej širše.
Gal dobro ve, kako zahtevno je usklajevati očetovstvo, delo, študij in razvoj podjetja. Želi biti prisoten oče, hkrati pa mora graditi svojo poslovno pot in ustvariti finančno stabilnost za družino. »Ko si mlad in imaš družino, zelo hitro ugotoviš, koliko stvari moraš graditi hkrati,« razmišlja.
A prav podjetništvo mu omogoča, da svoje ideje ne ostanejo zgolj ideje. »Odločil sem se, da bom to ustvaril z lastnim delom. Podjetništvo mi daje možnost, da svoje ideje realiziram in jih dam v akcijo,« pravi.
Mladi plačujejo 650 evrov najemnine, za svoj dom pa niso dovolj kreditno sposobni
Med največjimi težavami svoje generacije vidi stanovanjsko vprašanje. Zdi se mu nesmiselno, da je mlad človek lahko sposoben vsak mesec plačevati visoko najemnino, ko želi podoben znesek nameniti za lasten dom, pa se lahko izkaže, da za kredit ni kreditno sposoben. »Danes lahko mlad človek brez težav plačuje 650 evrov najemnine, ko pa želi podoben znesek vložiti v kredit, ugotovi, da je kreditno nesposoben. Mislim, da je tukaj nekaj hudo narobe,« opozarja.
Po njegovem bi moral sistem mladim omogočati, da denar, ki ga danes namenjajo za najemnino, uporabijo tudi za ustvarjanje lastne dolgoročne varnosti. »Na koncu financiraš nekoga drugega, namesto da bi ta denar namenil za svoj lasten dom, svoje potrebe in nekaj ustvaril.«
Ne želi si, da bi država vse naredila namesto njega
Kljub kritikam Gal ne pričakuje, da bo država reševala njegove težave. Prav nasprotno. Poudarja, da si želi predvsem okolja, v katerem bo lahko s svojim delom nekaj dosegel.
»Mladi ne potrebujemo različnih oblik pomoči, ampak predvsem okolje, v katerem se bo splačalo delati in nekaj ustvariti,« poudarja. Če je nekdo pripravljen delati več, tvegati, ustanoviti podjetje, vlagati, si ustvariti dom in družino, bi moral biti po njegovem sistem takšnim odločitvam naklonjen.
»Če je nekdo pripravljen delati več, ustanoviti podjetje, vlagati, si ustvariti dom in družino, bi moral sistem takšne odločitve spodbujati, ne pa jih dodatno oteževati.« To je tudi bistvo njegovega pogleda na samostojnost. Ne želi države, ki bo namesto njega sprejemala odločitve ali reševala njegove probleme, želi pa možnost, da lahko z lastnim trudom postane samostojen in neodvisen.
»Nočem, da mi bo čez deset let žal«
Kljub vsemu Gal na prihodnost gleda optimistično. Prepričan je, da imajo mladi danes ogromno možnosti, predvsem zaradi dostopa do znanja, informacij in novih idej. Manjka jim predvsem občutek, da lahko trud tudi zares prinese rezultat. »Če smo pripravljeni delati, tvegati in prevzeti odgovornost, potrebujemo občutek, da lahko iz tega nekaj ustvarimo,« pravi.
Njegov pogled je izrazito oseben. Ne govori le o karieri in denarju, ampak predvsem o tem, kakšno življenje bo nekoč lahko ponudil svoji družini. »Če bom čez deset let pogledal nazaj, si želim, da mi ne bo žal. Želim vedeti, da se je moj trud izplačal, da sem nekaj ustvaril in da sem svoji družini omogočil dobro življenje.«
In prav v tem vidi nekaj, kar povezuje številne mlade. Ne glede na to, iz kakšnega okolja prihajajo ali katero pot so izbrali, si želijo predvsem priložnosti, da lahko sami krojijo svojo prihodnost. »Verjamem, da si podobnega želijo skoraj vsi mladi.«
Ko želja po samostojnosti trči ob negotovost
Toda pot do samostojnosti ni za vse mlade enaka. Na njihove možnosti pomembno vpliva tudi način, kako vstopajo na trg dela, in prav tukaj David Muster iz Sindikata Mladi plus opozarja na problem prekarnosti, s katerim se številni mladi srečujejo že na začetku svoje poklicne poti. Prekarno delo se lahko začne že s študentskim delom in nadaljuje s prvo zaposlitvijo za določen čas, samozaposlitvijo ali drugimi nestandardnimi oblikami dela. Takšna negotovost pa po njegovem mnenju ne vpliva zgolj na zaposlitev, temveč na življenje mladih kot celoto. »Mladi potrebujejo varnost in stabilnost, ne še več prekarnosti,« je njegovo ključno sporočilo.
Negotova zaposlitev pomeni tudi negotovo prihodnost
Ko mlad človek ne ve, ali bo imel čez nekaj mesecev še vedno dohodek, je precej težje načrtovati prihodnost. Negotov prihodek vpliva na možnosti osamosvajanja od staršev, ustvarjanje družine in reševanje stanovanjskega vprašanja. To je še posebej pomembno v času, ko so najemnine visoke, dostop do lastnega stanovanja pa za številne mlade vse težji. Tudi če je nekdo pripravljen delati in prevzeti odgovornost za svojo prihodnost, mu lahko nestabilna oblika zaposlitve zapre vrata do stvari, ki jih potrebuje za samostojno življenje.
Mladi se že prilagajajo trgu dela
V javnosti se pogosto pojavlja argument, da se mora trg dela prilagoditi pričakovanjem novih generacij. David pa opozarja, da je slika nekoliko drugačna. Mladi se morajo trgu dela že zdaj močno prilagajati – od njih se pričakuje vse več fleksibilnosti, specializacije, pripravljenosti na menjavanje zaposlitev in sprejemanja nestandardnih oblik dela. Vprašanje zato po njegovem ni, ali so mladi dovolj prilagodljivi, ampak koliko negotovosti lahko od njih še pričakujemo, preden ta začne neposredno omejevati njihove življenjske možnosti.
Rešitve že obstajajo, a ostajajo neuresničene
David se je pri svojem sindikalnem delu srečal s številnimi vprašanji, povezanimi s prekarnostjo. Meni, da država možnosti za ukrepanje ima, vendar problemu še vedno ne namenja dovolj pozornosti. Pri tem opozarja tudi na Strategijo za odpravo prekarnosti, v kateri so bile konkretne rešitve že opredeljene. Težava je, da strategija brez ustreznega akcijskega načrta ni zaživela v praksi.
Po njegovem zato ni nujno, da država vedno išče nove ukrepe. Prvi korak bi lahko bil precej bolj preprost – uresničiti tisto, kar je bilo že sprejeto. Ob tem opozarja, da lahko nekateri aktualni predlogi države prekarnost celo dodatno spodbujajo, namesto da bi jo zmanjševali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
