Jure Klobčar / MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ostrc je ob nastopu funkcije napovedal, da primopredaje ne bo zaključil, dokler ne bodo imeli popolne slike o dejanskem stanju na ministrstvu. Kot je dejal, primopredajo jemlje kot izhodiščno bilanco, na osnovi katere bo lahko čez nekaj mesecev ocenjena uspešnost njegovega dela.

»Ob prvem pregledu smo ugotovili, da številni podatki niso bili zbrani, številni postopki niso bili evidentirani, predvsem pa ni bilo mogoče oceniti dejanskega finančnega stanja ministrstva,« je pojasnil, zakaj so primopredajo podaljšali in jo zaključujejo danes.

Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek

Minister je oceno stanja razdelil na vsebinski in finančni del. Pri prvem je poudaril, da je pred Evropsko komisijo (EK) in sodiščem Evropske unije odprtih več postopkov, ki lahko pomembno vplivajo na ureditev slovenskega zdravstvenega sistema, zato so njihovo reševanje postavili med prioritete.

»Med njimi je tudi pomemben postopek glede javnega naročanja zdravil iz leta 2024, zaradi katerega je Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek, rok za vložitev potrebnih sprememb zakonodaje pa je bil 30. junij.«

Kot je dejal, so EK sporočili, da bo Slovenija pripravila potrebne zakonodajne spremembe na tem področju, sicer bi tvegali nadaljevanje postopka pred sodiščem in morebitne finančne posledice.

Zaradi zamud ob 20 milijonov sredstev EU za infekcijsko kliniko

Drugi vsebinski sklop je načrt za okrevanje in odpornost ter črpanje evropskih sredstev, rok za dokončanje projektov se izteče avgusta. »Po pregledu projekta nove infekcijske klinike in pogovoru z vsemi deležniki smo ugotovili, da zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah vseh predvidenih evropskih sredstev za ta projekt ne bo mogoče izčrpati. Namesto predvidenih 55 milijonov evrov bo mogoče izčrpati okrog 35 milijonov,« je Ostrc napovedal, da bo Slovenija dobila 20 milijonov manj EU-sredstev, kot je bilo načrtovano.

Pri pregledu so ugotovili tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov je bilo doslej sprejetih samo šest, kar pomeni, da od uveljavitve zakona 21. maja dela zakonodaje v praksi ni mogoče izvajati.

Po besedah Ostrca se v zadnjem letu zaradi sprememb zakonodaje tudi niso izvajali izredni strokovni nadzori. Prej jih je opravljala zdravniška zbornica, ki pa so ji bila odvzeta javna pooblastila.

Jure Klobčar / MPA

Velika luknja v blagajni

Po Ostrčevih besedah finančno stanje ministrstva in zdravstvenega sistema predstavlja največji izziv. Ob prevzemu so ugotovili, da so bili finančni podatki ob primopredaji, ki je potekala 5. junija, iz dne 15. maja. Zato so podatke ponovno preverili in ugotovili, da v blagajni zeva velika luknja.

»Ministrstvo za izvajanje obveznosti v svojem finančnem načrtu ni imelo zagotovljenih dovolj sredstev. Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na proračun Republike Slovenije,« je dejal Ostrc in dodal, da so ob tem ugotovili še dodatnih 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. »S tem je imelo ministrstvo za zdravje na dan primopredaje približno 200 milijonov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva.«

Minister pravi, da poslovanje bolnišnic kaže podobno sliko. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so bolnišnice skupaj ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. »To so številke bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov in ne ministrstva. Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.«

Pregled utemeljenosti izplačil nagrad vodstvom

Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej skrb vzbujajoče stanje na Onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Maribor ter Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. »Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja,« je poudaril.

Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar po njegovih besedah pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. »Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov.« Kot je poudaril, to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe.

Jure Klobčar / MPA

Povsod najprej poiskati notranje rezerve

Pri pregledu financiranja so opazili tudi izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva, ki so se v nekaj letih povišala s štiri na 12 milijonov evrov. »Tudi tukaj bomo preverili učinkovist, namenskost in preglednost porabe javnega denarja.«

Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. »Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih,« je napovedal.

»Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo,« je še poudaril Ostrc.