Preiskave v Mariboru: 17 milijonov razlogov za obisk kriminalistov
Mariborski kriminalisti preiskujejo mrežo osumljencev, ki naj bi s fiktivnimi posli in pranjem denarja zaslužili 17 milijonov evrov. Opravili so 14 hišnih preiskav.
Mariborski kriminalisti so prejšnji teden izvedli obsežno akcijo, v kateri so pod drobnogled vzeli mrežo osumljencev, povezanih z dvema ločenima primeroma gospodarskega kriminala.
Čeprav preiskavi potekata ločeno, se v obeh pojavljajo isti obrazi.
Skupna premoženjska korist, ki so si jo osumljenci pridobili s fiktivnimi posli in pranjem denarja, znaša skoraj 17 milijonov evrov.
Preiskovalci so na območju Policijske uprave Maribor opravili 14 hišnih preiskav, ki so zajele stanovanjske in poslovne prostore ter osebne avtomobile.
Kot navaja časnik Večer, je policija med akcijo pridržala osem oseb, ki pa so jih po opravljenih nujnih preiskovalnih dejanjih izpustili na prostost.
Fiktivni računi in »slamnati« direktorji
V prvem sklopu preiskave kriminalisti preiskujejo sume zlorabe položaja, pranja denarja in davčne zatajitve.
Po poročanju Večera postopek teče zoper dve fizični in dve pravni osebi, usmerja pa ga Specializirano državno tožilstvo.
Osumljeni zastopniki slovenskih podjetij so med letoma 2020 in 2022 v svoje poslovne knjige sistematično vnašali račune tujih podjetij za gradbene in druge storitve.
Kriminalisti sumijo, da teh storitev podjetja nikoli niso opravila.
Preko računov tujih družb, ki so jih osumljenci obvladovali s pomočjo »slamnatih direktorjev«, so dvigovali gotovino in uveljavljali neupravičene stroške.
S temi manevri so si po dosedanjih ugotovitvah pridobili približno sedem milijonov evrov protipravne koristi.
Milijonska nakazila iz tujine pod krinko investicij
Druga zadeva, ki so jo kriminalisti začeli preiskovati februarja lani, pa razkriva sume goljufije in pranja denarja pri nakazilu v višini 9,8 milijona evrov.
Ta sredstva so s transakcijskega računa oškodovane družbe v tujini pritekla na račun slovenske pravne osebe.
Večer poroča, da so osumljenci večino tega denarja nato razpršili na številne račune podjetij v Sloveniji in tujini.
Nakazila so utemeljevali kot investicije, vendar preiskovalci sumijo, da so te navedbe služile le prikrivanju dejanskega izvora in namena transakcij.
V tem delu preiskave, ki jo usmerja mariborsko okrožno tožilstvo, se je pod drobnogledom znašlo sedem fizičnih oseb, vsi slovenski državljani, ter pet podjetij.
Zaradi razsežnosti očitanih dejanj osumljencem grozijo visoke kazni.
Za zlorabo položaja, davčno zatajitev in goljufijo zakon predpisuje od enega do osmih let zapora, enaka kazen pa ob denarni sankciji grozi tudi tistim, ki jim bodo dokazali pranje denarja, še piše isti vir.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.