Drugo najdaljše čakanje na mandatarja. Kdaj pa lahko pričakujemo vlado?
Od volitev do mandatarja je minilo 61 dni, kar je drugo najdaljše čakanje doslej. Do vlade pa bi lahko čakali precej manj. V povprečju smo pretekle vlade čakali 14 dni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Janez Janša je bil za mandatarja izvoljen 61 dni po parlamentarnih volitvah. To je drugo najdaljše čakanje na mandatarja po parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji. Dlje je trajalo le leta 2018, ko je od volitev do izvolitve Marjana Šarca za mandatarja minilo 75 dni.
Letošnji razplet je bil tudi za dan daljši kot leta 1996, ko je bil mandatar izvoljen po 60 dneh. V primerjavi z letom 2022, ko je bil Robert Golob za mandatarja izvoljen po 31 dneh, pa je bilo letošnje povolilno obdobje skoraj dvakrat daljše.
Mandatar še ni vlada
Izvolitev mandatarja je pomemben politični prelom, ni pa še konec sestavljanja oblasti. Mandatar mora zdaj predlagati ministrsko ekipo, kandidati za ministre se morajo predstaviti pred pristojnimi odbori, nato pa državni zbor glasuje še o vladi kot celoti.
Prvi del, pot od volitev do mandatarja, je bil dolg. Drugi del, pot od mandatarja do vlade, pa najverjetneje ne bo trajal tako dolgo.
V dosedanjih povolilnih oblikovanjih vlad je od izvolitve mandatarja do imenovanja vlade v povprečju minilo 20,6 dneva. Mediana je precej nižja: 14 dni. To pomeni, da je običajnejši tempo bližje dvema tednoma kot trem.
Zakaj je mediana pomembnejša od povprečja
Povprečje v tem primeru nekoliko zavaja, ker ga navzgor vleče leto 1996. Takrat je od izvolitve mandatarja do imenovanja vlade minilo kar 49 dni, kar je izjemen primer v slovenski parlamentarni zgodovini. Če en tako dolg primer vstopi v izračun, se povprečje hitro dvigne.
V tem primeru nam mediana prikaže bolj realen podatek. V letih 2000 in 2008 je od mandatarja do vlade minilo 14 dni, leta 1992 in 2011 13 dni, leta 2022 pa samo sedem dni. Daljša postopka sta bila predvsem v letih 1996 in 2018, ko so bila povolilna razmerja politično zahtevnejša.
Zato je pri letošnjem razpletu bolj smiselno gledati proti mediani kot proti povprečju. Koalicijska pogodba je že podpisana, razmerje glasov je bilo preverjeno pri izvolitvi mandatarja, glavni politični dogovor pa je v veliki meri že sklenjen. Če se ne zaplete pri imenih ministrov ali razdelitvi resorjev, bi bila nova vlada lahko imenovana približno v dveh tednih.
Če bi postopek sledil mediani, bi vlada nastala okoli 5. junija. Če bi sledil povprečju 20,6 dneva, bi se imenovanje premaknilo proti 11. oziroma 12. juniju.
Kje se je v zgodovini najbolj zapletlo
Slovenska politična zgodovina kaže, da se vlade najdlje sestavljajo takrat, ko po volitvah ni jasno, kdo sploh lahko zbere večino. Leta 1996 je bil državni zbor skoraj blokovsko izenačen, zato je oblikovanje vlade trajalo najdlje doslej: od volitev do imenovanja vlade je minilo 109 dni.
Leta 2018 je bila SDS relativna zmagovalka volitev, a večina strank ni želela v Janševo koalicijo. Sestavljanje večine se je zavleklo, mandatar je postal Marjan Šarec, vlada pa je bila imenovana 102 dni po volitvah.
Leto 2011 je bilo posebno zato, ker relativni zmagovalec Zoran Janković v državnem zboru ni dobil potrebne večine. Šele nato je večino sestavil Janez Janša. Tudi takrat se je pokazalo, da v parlamentarnem sistemu zmaga na volitvah sama po sebi še ne pomeni oblasti; odločilna je sposobnost zbrati 46 glasov.
Na drugi strani so hitri razpleti praviloma povezani z jasnim volilnim izidom ali dobro pripravljenimi koalicijskimi dogovori. Leta 2022 je Golobova vlada nastala hitro, ker je imelo Gibanje Svoboda po volitvah močan položaj, koalicijska pogajanja pa niso odprla vprašanja, kdo bo mandatar.
Kaj pove letošnjih 61 dni
Letošnjih 61 dni pove, da nova večina ni nastala samodejno. Pove tudi, da je bilo treba podporo sestaviti politično previdno, v več korakih in z zunajkoalicijskimi dogovori. To je pomembno za razumevanje začetka novega mandata: tudi če bo vlada imenovana hitro, bo njena stabilnost odvisna od tega, kako trdni bodo ti dogovori pri prvih zakonih.
A izvolitev mandatarja običajno spremeni ritem. Pred tem se politika ukvarja z vprašanjem, kdo sploh lahko sestavi večino. Po tem se vprašanje zoži: kdo bo sedel v vladi, kako bodo razdeljeni resorji in kako hitro bodo kandidati prestali parlamentarni postopek.
Zato dolgo čakanje na mandatarja še ne pomeni nujno dolgega čakanja na vlado. Prvi del letošnjega povolilnega razpleta je bil eden najdaljših doslej. Drugi bi lahko bil precej krajši.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
