Levica predlaga zakon o prenosu praznikov z vikenda na ponedeljek
Poslanska skupina Levica je v DZ vložila predlog zakona o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Poslanska skupina Levica je v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih.
Namen pobude je zagotoviti standardizirano število dela prostih dni vsako leto, ne glede na koledarski razpored. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) bi ureditev predvidevala prenos prostega dneva na naslednji delovni dan v primeru, da praznik sovpade s koncem tedna.
Trenutna ureditev v Sloveniji pomeni, da je dejansko število dela prostih dni variabilno in neposredno odvisno od koledarja.
V letih, ko večina praznikov pade na soboto ali nedeljo, so zaposleni upravičeni do manj prostega časa kot v koledarsko ugodnejših letih.
V Levici v sporočilu za javnost poudarjajo, da takšna ureditev ustvarja neenakomerno porazdelitev časa za počitek.
Poslanec Milan Jakopovič je ob tem pojasnil, da ljudem ne bi smeli odvzeti časa za regeneracijo zgolj zaradi koledarskega naključja, zato predlagajo, naj se prost dan prenese na naslednji delovni dan.
Mednarodni sistemi nadomestnih dni
Slovenija s to pobudo sledi modelom, ki so v nekaterih evropskih državah že sistemsko uveljavljeni.
Sistemi t. i. »nadomestnih dni« (v angleščini substitute days ali time off in lieu) so zasnovani na predpostavki, da je praznik pravica do dela prostega dne, ki se ob sovpadanju s koncem tedna ne sme izničiti.
V Združenem kraljestvu je sistem prenosa praznikov, znan kot bank holidays, zakonsko urejen tako, da se v primeru praznika na vikend kot uradni dela prost dan določi naslednji ponedeljek.
Podatki britanske vlade (GOV.UK) potrjujejo, da se ta praksa redno uporablja za božič, dan po božiču (Boxing Day) in novo leto.
Podobno stroga pravila veljajo na Poljskem, kjer poljski delovni zakonik (Kodeks pracy) delodajalcem nalaga obveznost, da zaposlenim zagotovijo dodaten prost dan v istem obračunskem obdobju, če praznik pade na soboto.
Sistemski vpliv na gospodarstvo in predvidljivost
Pobuda Levice po navedbah STA temelji na prepričanju, da bi enako število prostih dni povečalo predvidljivost tako za delavce kot za delodajalce.
Pri načrtovanju stroškov dela bi bila letna kvota delovnih ur bolj stanovitna, kar bi zmanjšalo tveganje za letna nihanja v produktivnosti in stroških.
Kot konkretno ponazoritev modela v praksi lahko izpostavimo belgijski sistem.
V Belgiji zakonodaja ne določa nujno ponedeljka kot edinega dne za prenos, temveč omogoča, da se nadomestni dnevi določijo na ravni panožnih kolektivnih pogodb ali celo znotraj posameznih podjetij.
Po podatkih belgijskega ministrstva za delo (SPF Emploi, Travail et Concertation sociale) to podjetjem omogoča, da proste dni strateško razporedijo tako, da čim manj motijo proizvodne procese, obenem pa delavcem zagotovijo vseh deset zakonsko določenih praznikov.
Uvedba v letu 2027
Predlog Levice predvideva, da bi se nova pravila začela uporabljati s 1. januarjem 2027. Po navedbah STA bi bila prva takšna priložnost že 2. januarja 2027, ki pade na soboto.
Po predlaganem sistemu bi bil ta praznik nadomeščen z dela prostim ponedeljkom, 4. januarjem 2027.
Sistemska sprememba bi Slovenijo uvrstila v krog držav, ki praznike dojemajo kot fiksno naložbo v počitek delovne sile, namesto kot variabilni koledarski element.
Razprava v državnem zboru bo verjetno osvetlila tudi vprašanje vpliva na gospodarsko rast, kjer se mnenja pogosto delijo med zagovorniki večje spočitosti delavcev in tistimi, ki opozarjajo na neposredne stroške dodatnih dela prostih dni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
