Seja komisije prekinjena: Predsednica Novak sklepa ni dala na glasovanje
Seja komisije državnega zbora za peticije je bila predčasno prekinjena.Zapletlo se je pri dnevnem redu oziroma glasovanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po tem, ko se je komisija seznanila s poročilom Zagovornika načela enakosti za lani, je bila seja prekinjena. Predsednica komisije Tereza Novak iz Svobode ni dala na glasovanje sklepa, ki sta ga predlagali koalicija in Resnica. Po njem bi vlada pripravila zakonsko rešitev, po kateri bi se institut Zagovornika načela enakosti organizacijsko umestil v okvir Varuha človekovih pravic.
Novak je dejala, da komisija državnega zbora (DZ) lahko po poslovniku DZ glasuje o sklepih, ki so povezani z dnevnim redom. Predlagani sklep, s katerim bi vlado pozvali k pripravi sprememb zakona o varstvu pred diskriminacijo pa sodi na odbor DZ za pravosodje, ne na komisijo DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je povedala Novak.
A poslanka SDS Anja Bah Žibert se ni strinjala z njenim stališčem in je vztrajala, naj člani komisije glasujejo o predlaganem sklepu, ki je po njenem prepričanju povezan z dnevnim redom seje. Novak je ostala neomajna in sejo prekinila.
Novak: Združevanje škodljivo
V razpravi članic in članov komisije je predsednica Novak ocenila kot škodljivo, če bi se Varuh in Zagovornik združila. Po besedah poslanke Levice in Vesne Nataše Sukič pa je bil Zagovornik ustanovljen, ker se je pokazalo, da formalna institucija brez dejanske neodvisnosti ne zadostuje. Varuh in Zagovornik sta dve dopolnjujoči instituciji, saj Varuh nadzira spoštovanje človekovih pravic v javnem sektorju, Zagovornik pa tudi v zasebnem, je izpostavila.
Poslanka Demokratov Ana Cajhen je v razpravi opomnila, da Zagovornikovo delo v javnosti ni dovolj prepoznano. Žibert je izrazil prepričanje, da bi bilo v primeru, če bi Zagovornik organizacijsko prešel pod Varuha, sodelovanje med obema institucijama lahko tesnejše. Zagotovila je, da pri tem nikakor ne gre za ukinjanje Zagovornika.
Diskriminacija v 13 zadevah
Zagovornik Miha Lobnik je danes znova tako kot že v sredo na svoji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker po 10 letih članstva v EU ni prenesla v svoj pravni red direktiv, ki so predpisovale tako vrsto dejavnosti, kot jo zdaj opravlja Zagovornik. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 je bilo poskrbljeno, da je izpolnila svoje članske obveznosti.
Iz Zagovornikovega poročila za lani izhaja, da je pomoč nudil 588 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani. V 76 postopkih ugotavljanja diskriminacije, ki jih je zaključil lani, pa je diskriminacijo ugotovil v 13 zadevah. Lobnik je poročilo Zagovornika danes predstavljal zadnjič, saj se mu že drugi mandat izteče oktobra.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
