Kavcija za plastenke? Za zdaj nič iz tega, poslanci rekli ne
Kavcijski sistem za embalažo pijač zavrnjen: Slovenija bo za zdaj stavila na obstoječi sistem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Člani odbora DZ za okolje so na današnji redni seji zavrnili predlog zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač, ki ga je vložila Levica. Medtem ko so v SDS pritrdili argumentom ministrstva za okolje, da Slovenija za doseganje okoljskih ciljev uvedbe kavcijskega sistema za zdaj ne potrebuje, so pomisleke izrazili tudi v Svobodi in SD, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta).
Poslanec Levice Vladimir Šega je ob predstavitvi predloga opozoril, da mora Slovenija v skladu z evropskimi cilji do 1. januarja 2029 ločeno zbrati najmanj 90 odstotkov skupne mase plastenk in pločevink. Po njegovem mnenju bo brez kavcijskega sistema ta cilj zelo težko doseči. »Kavcijski sistem je eden izmed najučinkovitejših sistemov, da Slovenija doseže teh 90 odstotkov,« je dejal Šega.
Kot je poudaril, kavcijski sistem zagotavlja bolj predvidljive in manj onesnažene surovine, zaradi česar sta obdelava in reciklaža embalaže cenejši ter energetsko manj potratni. Hkrati naj bi sistem na proizvajalce prenesel več odgovornosti, saj bi morali bolj premišljeno načrtovati embalažo, ki jo dajejo na trg.
Med pozitivnimi učinki je Šega izpostavil tudi manj odvržene embalaže v naravi.
Ministrstvo: Cilje že dosegamo
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je medtem predstavil podatke Agencije RS za okolje, ki po njegovih besedah kažejo, da Slovenija evropske cilje že dosega oziroma je na dobri poti, da jih bo tudi dolgoročno.
V letu 2023 je bilo ločeno zbranih 80 odstotkov odpadnih plastenk pijač, leta 2024 90,7 odstotka, lani pa 86 odstotkov.
Lovšin je opozoril tudi na posebno možnost, ki jo državi daje evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži. Če Slovenija v letu 2026 doseže prag 80-odstotnega ločenega zbiranja plastenk in pločevink, lahko Evropski komisiji namesto uvedbe kavcijskega sistema predloži izvedbeni načrt.
Ta bi moral biti predložen do 1. januarja 2028. Če država nato tri zaporedna leta ne bi dosegala 90-odstotnega deleža ločenega zbiranja, bi morala izjemo opustiti in uvesti kavcijski sistem v predpisanem roku. Sta poroča, da bi alternativni ukrepi v tem primeru vključevali predvsem krepitev ločenega zbiranja na ravni občin, dodatno infrastrukturo, več nadzora ter okrepljeno ozaveščanje uporabnikov.
Trgovci opozarjajo na dodatne obremenitve
Predlaganemu zakonu so nasprotovali tudi predstavnik državnega sveta in Sindikat delavcev trgovine Slovenije.
Njihova predstavnica Tina Skubic je opozorila, da bi predlagana ureditev pomemben del odgovornosti za izvajanje sistema prenesla na trgovine in njihove zaposlene. Ti bi morali poleg rednega dela prevzemati vrnjeno embalažo, pomagati uporabnikom, skrbeti za delovanje avtomatov ter ravnanje in skladiščenje zbrane embalaže.
»Gre za dodatne naloge in obremenitve v dejavnosti, ki se že danes sooča s pomanjkanjem kadrov,« je opozorila Skubic.
SDS proti, SD in Svoboda s pomisleki
Predlogu zakona so nasprotovali poslanci SDS in Resnice, pomisleke pa so izrazili tudi v poslanskih skupinah SD in Svobode.
Bojan Podkrajšek (SDS) je dejal, da bodo predlogu nasprotovali, hkrati pa pozval vse deležnike, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje rezultatov ločenega zbiranja. »Spodbujamo vse deležnike na tem področju, da imajo še naprej zavihane rokave in da bodo za leto 2026 še bolj spodbudni rezultati,« je dejal.
Andreja Katič (SD) je pozvala k nadaljnjim izboljšavam obstoječega sistema. Napovedala je, da se bo zaradi pomislekov stroke pri glasovanju vzdržala, vendar predloga po njenih besedah ne bi smeli preprosto odložiti.
»Prav je, da delamo še več na osveščanju in da pogledamo, kakšni bodo rezultati, ter da se rešitve, ki so v predlogu zakona, v prihodnje upoštevajo in se mogoče naredi en korak naprej,« je poudarila.
Tudi v Svobodi trenutni različici predloga niso naklonjeni. Poslanec Tomaž Lah je opozoril, da bo prihodnja odločitev odvisna predvsem od doseganja zastavljenih ciljev. »Če se bo leta 2030 in 2031 pokazalo, da ciljev ne dosegamo, bomo kavcijski sistem morali uvesti,« je dejal.
Predlog zavrnjen z enim glasom za in desetimi proti
Člani odbora so na glasovanju z enim glasom za in desetimi proti zavrnili predlagane člene novega zakona. Zavrnili so tudi vsa dopolnila Levice, s katerimi so se v poslanski skupini med drugim odzvali na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
Za zdaj tako ostaja v veljavi obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže. Po poročanju Sta bo pomemben preizkus predstavljalo leto 2026, ko bo jasno, ali bo Slovenija tudi po evropskih merilih uspešna brez uvedbe kavcijskega sistema.
Odbor tudi o jedrski varnosti
Člani odbora so se seznanili še s poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji za leto 2025, ki ga vsako leto pripravi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.
Državni sekretar Lovšin je ob predstavitvi poročila izpostavil, da je Nuklearna elektrarna Krško lani obratovala varno in brez izrednih zaustavitev. Redni remont je potekal od 28. septembra do 28. oktobra.
Izvedenih je bilo tudi 41 ukrepov iz akcijskega načrta po tretjem občasnem varnostnem pregledu. Ta naj bi bil zaključen do konca leta 2028.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
