Javni uslužbenci pred novim dvigom plač: Koliko več bodo dobili?
Javni uslužbenci bodo z junijsko plačo prejeli tretji obrok povišanja po plačni reformi. Znesek ne bo enak za vse.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z junijsko plačo bo večina javnih uslužbencev prejela tretji del povišanja, dogovorjenega ob plačni reformi. Znesek ne bo za vse enak: nekateri bodo dobili manj kot 70 evrov bruto, drugi precej več, del zaposlenih pa je končno plačo dosegel že lani.
Večina zaposlenih v javnem sektorju bo danes oziroma v prihodnjem tednu na računu opazila novo zvišanje plače. Ne gre za enoten dodatek, temveč za tretji obrok prehoda na plače, ki so bile posameznim delovnim mestom določene ob reformi plačnega sistema.
Kot poroča STA, tretjega zvišanja ne bodo deležni tisti, ki so celotno razliko do nove osnovne plače prejeli že z januarskim in oktobrskim obrokom lani. Ob začetku reforme so ocenjevali, da je takšnih približno 13 odstotkov zaposlenih.
Za vse druge velja osnovno pravilo: če jim do končne plače manjka največ 70 evrov, bodo zdaj prejeli celoten preostanek. Če je razlika večja, se jim bo osnovna plača zvišala za 12 odstotkov celotnega povišanja, vendar najmanj za 70 evrov bruto.
Tak način izplačevanja določa zakon, ki prehod na nove osnovne plače razteza do začetka leta 2028.
Ne gre za 70 evrov neto za vse
Pomembna je beseda bruto. Zvišuje se osnovna plača, zato znesek, ki ga bo zaposleni dejansko prejel na račun, ni enak bruto povišanju. Odvisen bo od dohodninskega razreda, olajšav in drugih sestavin plače.
Tudi 70 evrov ni enoten znesek za vse. Je le najnižji tretji obrok za zaposlene, ki jim do končne plače manjka več kot 70 evrov. Če 12 odstotkov njihove celotne razlike znaša več, dobijo višji znesek.
Če komu na primer manjka še samo 50 evrov, bo prejel 50 in s tem dosegel končno osnovno plačo. Če celotno dogovorjeno povišanje znaša 1000 evrov, tretji obrok znaša 120 evrov bruto.
Kako je reforma razdelila povišanje
| Začetek veljavnosti | Višina posameznega obroka | Kdaj se pokaže pri izplačilu |
|---|---|---|
| 1. januar 2025 | 12 odstotkov razlike, najmanj 100 evrov | pri januarski plači februarja 2025 |
| 1. oktober 2025 | 12 odstotkov razlike, najmanj 100 evrov | pri oktobrski plači novembra 2025 |
| 1. junij 2026 | 12 odstotkov razlike, najmanj 70 evrov | pri junijski plači julija 2026 |
| 1. december 2026 | 15 odstotkov razlike, najmanj 50 evrov | pri decembrski plači januarja 2027 |
| 1. julij 2027 | 15 odstotkov razlike, najmanj 100 evrov | pri julijski plači avgusta 2027 |
| 1. januar 2028 | ves preostanek | pri januarski plači februarja 2028 |
Če je preostanek pred posameznim obrokom nižji od predpisanega najnižjega zneska, se izplača samo preostanek. Zaposleni s tem doseže končno osnovno plačo in naslednjih obrokov ne prejema več.
Koliko lahko znaša tretji obrok
Spodnji izračuni so poenostavljeni in kažejo, kako pravilo deluje pri različnih skupnih povišanjih osnovne plače.
| Celotno dogovorjeno povišanje | Prvi obrok | Drugi obrok | Tretji obrok | Po tretjem obroku še ostane |
|---|---|---|---|---|
| 250 evrov | 100 evrov | 100 evrov | 50 evrov | nič |
| 300 evrov | 100 evrov | 100 evrov | 70 evrov | 30 evrov |
| 500 evrov | 100 evrov | 100 evrov | 70 evrov | 230 evrov |
| 800 evrov | 100 evrov | 100 evrov | 96 evrov | 504 evre |
| 1000 evrov | 120 evrov | 120 evrov | 120 evrov | 640 evrov |
Gre za bruto zneske in ponazoritev osnovnega pravila. Dejanski izračun posameznika je razviden iz aneksa k pogodbi o zaposlitvi in plačilne liste. Nanj lahko vplivajo tudi napredovanja, sprememba delovnega mesta in drugi poznejši premiki.
Plače so se aprila zvišale še zaradi inflacije
Junijski obrok ni isto kot aprilska uskladitev plačne lestvice. Osnovne plače v javnem sektorju so se 1. aprila letos ločeno zvišale za 0,9 odstotka zaradi zakonske formule, povezane z rastjo cen. Zdajšnje zvišanje pa je tretji del razlike med plačo pred reformo in končno plačo po novi uvrstitvi.
Reforma je v povprečju predvidela približno 23-odstotno oziroma 415 evrov bruto višjo osnovno plačo, vendar so razlike med posameznimi zaposlenimi velike. Višja povišanja so bila namenjena predvsem začetnim delovnim mestom in zaposlenim, ki jih je stari sistem potisnil na raven minimalne plače.
Masa plač zrasla na 6,6 milijarde evrov
Po podatkih, ki jih je ministrstvo za javno upravo posredovalo STA, so sredstva za plače v javnem sektorju leta 2025 znašala 6,6 milijarde evrov. To je bilo 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov več kot leto prej. Ob zaključku pogajanj so celoten dodatni strošek plačnih zvišanj do leta 2028 ocenjevali na približno 1,4 milijarde evrov.
Vendar celotnega povečanja mase plač ni mogoče pripisati samo šestim obrokom. K rasti so prispevali tudi zaposlovanje, napredovanja, že prej dogovorjene obveznosti ter nova možnost prožnejšega določanja osnovne plače.
Novi sistem delodajalcem pod določenimi pogoji omogoča, da kandidata z ustreznimi izkušnjami in znanjem ob zaposlitvi uvrstijo precej višje od izhodiščnega plačnega razreda.
Višjo plačo lahko določijo tudi zaposlenemu, ki ga želijo zadržati, zlasti pri poklicih, za katere na trgu primanjkuje ljudi. Uradna predstavitev reforme govori o možnosti do 30 odstotkov višje osnovne plače, vendar le ob izpolnjenih pogojih in zagotovljenem denarju.
Reforma še ni na varnem
Po tretjem zvišanju ostajajo še trije obroki: decembra letos, julija prihodnje leto in januarja 2028. Sindikati pričakujejo, da bo nova vlada podpisani dogovor izvedla do konca.
Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta po poročanju STA na srečanju z državnim sekretarjem Božom Predaličem zahtevala čimprejšnji sestanek celotne pogajalske skupine.
Od ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza pričakujeta predvsem pojasnilo, kaj za že dogovorjeno reformo pomenijo načrti iz nove koalicijske pogodbe. Matoz trenutno vodi ministrstvo, Predalič pa je pristojen tudi za javni sektor, sindikate in plačni sistem.
Finančni minister Andrej Šircelj je ta teden zagotovil, da vlada ne načrtuje zamrznitve plač učiteljem, poslancem ali drugim posameznim skupinam. Konkretnega načrta nadaljnjih posegov v plačni sistem pa vlada še ni predstavila.
Šircelj je funkcijo finančnega ministra prevzel v začetku junija.
Ločeni sistemi ali nadaljevanje sedanjih stebrov?
Največ vprašanj odpira koalicijska napoved ločenih plačnih sistemov za vojsko, policijo, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in socialno varstvo. Enoten sistem naj bi po tej zamisli ostal predvsem za administrativni del javnega sektorja.
Sedanja ureditev sicer že temelji na petih plačnih stebrih, ki upoštevajo razlike med upravo, zdravstvom, socialnim varstvom, izobraževanjem, raziskovanjem in kulturo. Vsi pa ostajajo povezani s skupno plačno lestvico in zakonskimi temelji.
Zato še ni jasno, ali koalicija napoveduje le večjo samostojnost posameznih dejavnosti znotraj obstoječega okvira ali dejansko razbitje skupnega sistema. Za sindikate je razlika bistvena.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je za STA opozorila, da že kolektivne pogodbe in sedanji plačni stebri omogočajo upoštevanje posebnosti različnih dejavnosti.
Dejanski izstop posameznih skupin iz skupnega sistema pa bi po njeni oceni odprl pot krčenju javnega sektorja in sporom glede veljavnosti kolektivnih pogodb.
Tretji obrok bodo zaposleni torej prejeli po pravilih, dogovorjenih s prejšnjo vlado. Precej manj jasno pa je, v kakšnem sistemu bodo po letu 2028 določene njihove naslednje plače.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
