Golf igrišče v Trnovem je raj za enega največjih škodljivcev v Evropi
Na ministrstvu za kmetijstvo so skupaj s pristojnimi institucijami predstavili ukrepe za zajezitev širjenja japonskega hrošča, potem ko so sredi junija na počivališču Tepanje potrdili prvo letošnjo najdbo. Vrsta sodi med najbolj problematične škodljivce v Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Potem ko so na avtocestnem počivališču Tepanje jug 12. junija potrdili prvo letošnjo najdbo japonskega hrošča (Popillia japonica) v Sloveniji in prvo na tej lokaciji, je ministrstvo za kmetijstvo skupaj s pristojnimi institucijami predstavilo ukrepe za zajezitev njegovega širjenja. Vrsta namreč sodi med najbolj problematične škodljivce v Evropi.
Sila agresiven, a še obvladljiv
»Podnebne spremembe, mednarodna trgovina in vse večja mobilnost omogočajo, da se rastlinski škodljivci prevažajo kot slepi potniki in širijo hitreje kot kadarkoli prej, med njimi tudi japonski hrošč, eden najnevarnejših invazivnih škodljivcev, ki povzroča škodo v kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, gozdovih in tudi v urbanem okolju,« je uvodoma pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj.
Alarmi so prvič sicer zazvonili poleti leta 2024, ko so japonskega hrošča zaznali na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Zaradi ponovnih najdb v letu 2025 je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na teh območjih določila razmejeni območji, kjer se izvajajo ukrepi za izkoreninjanje škodljivca. Po besedah Žviplja so žuželke »sila agresivne, a za zdaj na srečo še obvladljive«.
»Ko zdravje rastlin ogrožajo bolezni in škodljivci, se te posledice prenesejo na vse, v prehranski verigi in tudi sicer v habitatih. Vplivajo na gospodarstvo, biotsko raznovrstnost, stanje okolja in predvsem zdravje ljudi,« je še opozoril državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo.
Vsak državljan šteje
Pojav japonskega hrošča v Sloveniji na ministrstvu jemljejo »zelo resno«. Od odkritja pristojne službe izvajajo ukrepe za omejitev širjenja in spremljajo stanje na terenu. Cilj je po navedbah Žviplja jasen: škodljivca čim prej omejiti in mu preprečiti trajno naselitev v Sloveniji. »Pri tem velja optimizem, hkrati pa realnost, da je to kar zahtevna naloga,« je poudaril.
Vsak občan lahko s svojim ravnanjem prispeva k zajezitvi problematike. »Strokovne službe ne morejo delovati izolirano, še manj same. Ozaveščanje javnosti je vsaj toliko pomembno kot strokovno delo. Le s sodelovanjem vseh, tako državnih inštitucij, raziskovalcev, pridelovalcev, vrtičkarjev, lastnikov zemljišč in državljanov, bomo lahko učinkovito zaščitili naše rastline,« je še dejal Živpelj.
Nevarni počitniški spomini
Svetovna trgovina je urejena z zakonodajnimi predpisi, medtem ko potniška prtljaga pogosto ostaja spregledana, prav zato lahko že ena sama rastlina pomeni vnos nevarnih škodljivcev v EU, je izpostavila dr. Alenka Zupančič iz UVHVVR. »Na potovanjih uživajmo v eksotičnem sadju, fotografiramo edinstveno naravo, vendar domov ne prinašamo rastlin in drugih izdelkov, s katerimi bi lahko prinesli bolezni in škodljivce,« je opozorila.
Čeprav za mednarodno trgovino z rastlinami veljajo stroga fitosanitarna pravila, se mnogi popotniki ne zavedajo, da podobne omejitve veljajo tudi za rastline v osebni prtljagi, je poudarila Zupančič. Izjema velja le za pet vrst sadežev: ananas, durian, kokos, datlje in banane.
Ljubiteljskim vrtnarjem svetuje, naj izbirajo sorte, prilagojene našemu podnebju, ter sejejo in sadijo zdrav, preverjen razmnoževalni material. Vsako odgovorno dejanje prispeva k varovanju zdravja rastlin. Zdravje ljudi, živali in okolja pa so med seboj neločljivo povezani, je še poudarila Zupančič.
Idealni pogoji na golf igrišču
Kot pove že ime, je domovina zloglasnega hrošča na Japonskem. K nam pa se ni razširil iz dežele vzhajajočega sonca, ampak predvidoma preko Amerike, kjer je prisoten že več kot 100 let, je povedala mag. Polona Bitenc Pavliha iz UVHVVR. V Evropi so ga prvič zaznali leta 2014 v Italiji, natančneje v naravnem parku doline Ticino v bližini Milana. K nam se je najbrž razširil s tovornjaki.
Zaradi nevarnosti širjenja je bil vzpostavljen varovalni pas, ki na Ljubljanskem barju zajema industrijsko cono Vič, Murgle, Mali Graben in predvsem Golf center Trnovo, kjer ima zaradi rednega namakanja idealne pogoje za razmnoževanje in odlaganje jajčec.
Pasti razporejene po vsej državi
Japonskega hrošča lovijo s pomočjo feromonskih pasti. V Sloveniji jih je nameščenih približno 130, od tega okoli 60 na območju Barja. Kot pojasnjuje Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije, so pasti razporejene po celotni državi, s posebnim poudarkom na avtocestnih postajališčih, kjer obstaja večja možnost vnosa in širjenja.
Japonski hrošč je po navedbah Razingerja nevaren predvsem zato, ker gre za invazivno tujerodno žuželko, ki je naši naravni sovražniki ne zatirajo dovolj učinkovito, saj je ne poznajo. Ena sama samica lahko odloži okoli 80 jajčec. Hrani se z več kot 400 vrstami rastlin, med drugim z vinsko trto, koruzo in sojo, ličinke pa žrejo korenine travinja.
Odrasel v dolžino meri do 11 milimetrov, po velikosti je podoben majskemu, vendar se od njega razlikuje po značilnem kovinsko zelenem naglavnem ščitu. Za razliko od majskega ima japonski na zadku tudi več šopkov belih dlačic, je še razložil Razinger.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
